Torek, 4. 4. 2023, 7.18
1 leto, 7 mesecev
Finska postala 31. članica zveze Nato, odzval se je Golob
Finska, ki je spričo ruske agresije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo v zvezi Nato, je danes v Bruslju predala dokumente o pristopu, s čimer je postala 31. članica zavezništva. Na Natu poudarjajo, da bo s tem Finska postala varnejša, Nato pa močnejši. Članice bodo Finsko kasneje pozdravile s slovesnostjo na sedežu Nata.
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je danes na sedežu zavezništva v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, čigar država je depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo, predal dokumente o pristopu. S tem je Finska postala 31. članica zveze Nato.
Že pred tem je Turčija, ki je pretekli teden kot zadnja od 30 dosedanjih članic ratificirala finski pristopni protokol, pri ZDA deponirala dokumente o ratifikaciji.
Golob pozdravil vstop Finske v Nato
Predsednik slovenske vlade Robert Golob je pozdravil današnji vstop Finske v zvezo Nato. "Zavezništvo deluje na podlagi konsenza. Vesel sem, da se nam je danes ob strinjanju vseh članic pridružila Finska, ki z nami deli iste vrednote. Upam, da ji bo kmalu sledila še Švedska," je zapisal na Twitterju.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob ob vstopu 🇫🇮 v NATO: "Zavezništvo deluje na podlagi konsenza. Vesel sem, da se nam je danes ob strinjanju vseh članic pridružila Finska, ki z nami deli iste vrednote. Upam, da ji bo kmalu sledila še 🇸🇪." #SkupajMočnejši
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 4, 2023
Več na: https://t.co/IsZSrZpwQJ pic.twitter.com/a9aw4ocv5U
Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je ob tem v sporočilu z javnost sicer izpostavil, da je Finska postala članica ravno danes, na 74. obletnico delovanja Nata, ko so zaveznice na srečanju zunanjih ministrov zavezništva potrdile to zgodovinsko odločitev, tako da bo kot 31. zaveznica prispevala h dodatni krepitvi varnosti.
Moč zavezništva se je skozi zgodovino vseskozi kazala v solidarnosti in enotnosti, saj so države skupaj močnejše od kateregakoli nasprotnika v ekonomskem, političnem in vojaškem smislu, so dodali.
Zelenski pričakuje, da bo julijski vrh Nato približal tudi Ukrajini
Uradni pristop Finske k zvezi Nato je danes pozdravil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je zavezništvo označil za "edino učinkovito jamstvo varnosti v regiji v času ruske agresije" in izrazil pričakovanje, da bo julijski vrh Nata v Vilniusu obrambni zvezi približal tudi Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Članstvo Ukrajine v Natu bi bila najboljša rešitev za zagotavljanje evroatlantske varnosti, pa je ob prihodu na današnje srečanje z zunanjimi ministri članic zavezništva povedal ukrajinski minister Dmitro Kuleba in ministrske kolege pozval k pospešitvi dobav že obljubljene vojaške pomoči.
Današnji uradni vstop Finske v Nato so medtem med drugim že pozdravili v Berlinu, Londonu in Washingtonu, kjer so ob tem zagotovili tudi podporo vstopu Švedske. Ameriški predsednik Joe Biden je Madžarsko in Turčijo, ki edini še nista ratificirali švedskega pristopnega protokola, pozval, naj to nemudoma storita.
Finski predsednik: Za Finsko se začenja novo obdobje
Pred sedežem zveze Nato v Bruslju je danes prvič zaplapolala finska zastava, s čimer so obeležili vstop Finske v zavezništvo. Predsednik nove članice Nata Sauli Niinistö je ob tem poudaril, da se za Finsko končuje obdobje vojaške nevtralnosti in začenja novo. Stoltenberg pa je dejal, da je danes zgodovinski dan.
Finska se je maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino odločila, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu. Na junijskem vrhu v Madridu so jo voditelji skupaj s Švedsko povabili k članstvu.
"Finska je danes postala 31. članica Nata. Obdobje vojaške nevtralnosti se je končalo, začenja se novo obdobje," je na slovesnosti ob finskem vstopu v Nato na sedežu zavezništva v Bruslju dejal Niinistö.
Dejal je, da bo Finska kot članica zavezništva prispevala h kolektivnemu odvračanju in obrambi. Ob tem je zagotovil, da bo zanesljiva partnerica, ki krepi regionalno stabilnost.
"Članstvo ni uperjeno proti nikomur, prav tako ne spreminja temeljev ali ciljev finske zunanje in varnostne politike. Finska je stabilna in predvidljiva nordijska država, ki si prizadeva za mirno reševanje sporov," je še povedal finski predsednik.
Spomnil je, da je Finska maja lani za članstvo zaprosila skupaj s Švedsko, in poudaril, da finsko članstvo v Natu ni dokončano brez švedskega vstopa. Finska si bo še naprej prizadevala za to, da bi tudi sosednja država postala članica Nata, je dejal Niinistö. Izrazil je upanje, da se bo to zgodilo julija na vrhu zavezništva v Vilniusu.
Da si bo prizadeval za čimprejšnjo pridružitev Švedske Natu, je ponovil tudi Stoltenberg.
"Finska je varnejša, Nato pa močnejši s Finsko kot članico," je še povedal in dodal, da so finske sile visoko usposobljene, finska odpornost pa izjemna.
"Danes stojimo skupaj kot zavezniki. To pošilja jasno sporočilo, da ima vsak narod pravico, da izbere svojo pot, da Natova vrata ostajajo odprta in da jih nihče ne more zapreti s silo," je poudaril generalni sekretar.
Po nagovorih generalnega sekretarja Nata in finskega predsednika so ob zvokih finske himne pred poslopjem Nata v Bruslju dvignili finsko zastavo.
Finska se je odpovedala svoji nevtralnosti
Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, se je tako danes dokončno odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 jo je namreč Sovjetska zveza nenapovedano napadla. Marca 1940 sta podpisali mirovno pogodbo, a je morala Finska z njo Sovjetski zvezi prepustiti del Karelije oziroma desetino svojega ozemlja.
Po drugi svetovni vojni sta državi leta 1948 sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jima je prepovedal, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi. Poleg tega se je Finska v njem zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na Sovjetsko zvezo.
Finska nevtralnost tako nima korenin v mednarodnem pravu niti zanjo ni dobila mednarodnih jamstev, temveč ji je bila vsiljena. Pragmatično se je dogovorila z Moskvo, da si je zagotovila neodvisnost. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze je ostala vojaško neuvrščena. Za obrambo sicer že zdaj namenja več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor znaša zaveza članic Nata.
Švedska bo morala na sprejem še počakati
Švedska, ki je za članstvo zaprosila skupaj s Finsko, bo morala medtem zaradi zadržkov Madžarske in Turčije na vstop v Nato še počakati. Finski minister Haavisto je ameriškemu kolegu Blinknu takoj po sprejetju v Nato predal dokumente o ratifikaciji švedskega pristopnega protokola.
20