Petek, 9. 10. 2020, 10.55
4 leta, 2 meseca
Znan je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za mir #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
3
Letos je norveški Nobelov odbor prejel 318 predlogov za prejemnika nagrade.
V Oslu so razglasili, da je dobitnik letošnje nagrade za mir Svetovni program Združenih narodov za hrano za svoj prispevek v boju proti lakoti in prispevek pri izboljševanju pogojev za mir v konfliktnih območjih ter zato, ker kot gonilna sila preprečujejo uporabo lakote kot orožje v vojnah in konfliktih. S to nagrado odbor želi povečati zavedanje celotnega sveta, tudi delov, ki lakote ne občuti, da morajo vse svetovne skupnosti prispevati v boju proti lakoti.
Potreba za mednarodno solidarnost in večstransko sodelovanje je bolj očitna kot kadarkoli prej, je v uvodu dejala Berit Reiss-Andersen, predsednica norveškega Nobelovega odbora. Odbor želi s podelitvijo letošnje nagrade svetovno pozornost usmeriti k milijonom ljudi, ki trpijo zaradi groženj, ki jih predstavlja lakota, je dejala.
Svetovni program za hrano je največja humanitarna organizacija, ki se ukvarja z vprašanjem lakote in spodbuja varnost hrane. Lani je WFP zagotovil pomoč skoraj stotim milijonom ljudi v 88 državah, ki so žrtve lakote in pomanjkanja skrbi za varnost hrane.
Reiss-Andersenova je še opozorila, da se trendi glede lakote v zadnjih letih slabšajo. Lani je zaradi akutne lakote v svetu trpelo 135 milijonov ljudi, najbolj se je to število povečalo zaradi vojn in oboroženih konfliktov, je poudarila.
Pandemija je še pripomogla k naraščanju števila žrtev zaradi lakote
Pandemija bolezni covid-19 je še pripomogla k naraščanju števila žrtev lakote v svetu. V državah, kot so Jemen, Demokratična republika Kongo, Nigerija, Južni Sudan in Burkina Faso, se je zaradi kombinacije oboroženih konfliktov in pandemije število ljudi, ki živijo na robu lakote, dramatično povečalo.
"Dokler ni cepiva, je hrana najboljše cepivo proti kaosu," je poudarila Reiss-Andersenova.
Odbor si želi, da bi s to nagrado program prejel tudi več podpore. Kot je dejala predsednica, je lakota zelo povezana tudi s pandemijo, bi pa WFP prejel letošnjo nagrado ne glede na pandemijo, ki je še povečala potrebo po pomoči v povezavi z lakoto.
"Pomanjkanje hrane v vsakem primeru spodbuja konflikte, prav tako povzroča nestabilnost v populaciji, ker je to naša najosnovnejša potreba. Hkrati je hrana lahko uporabljena tudi kot orožje, zato njeno pomanjkanje povzroča konflikte," je dejala v svoji obrazložitvi predsednica.
"Nagrada je v teh časih vse pomembnejša. Pandemija hkrati povečuje tudi krizo, v kateri smo se vsi znašli v istem čolnu. Dejstvo pa je, da kriza prizadene skupnosti in narode z nestabilno infrastrukturo in nestabilnostjo v povezavi s hrano veliko bolj kot druge narode," je dejala in dodala, da je pomembno dvigniti zavedanje o globalni odgovornosti za ta problem. Toliko bolj zato, ker organizacije za svoje delovanje potrebujejo finančna sredstva.
WFP je bil ustanovljen leta 1961, njegovo poslanstvo pa je zadostiti svetovnim potrebam po hrani, spodbujati gospodarski razvoj in dosegati socialno ravnotežje v nerazvitih državah. Pomoči WFP so najpogosteje deležne žrtve naravnih nesreč, razseljeni, prebivalstvo, ki trpi za lakoto, ter ženske kot žrtve nasilja. Pri aktivnostih v boju proti globalnim problemom lakote in revščine sodeluje WFP z vladami posamezni držav, s sistemom v okviru Združenih narodov, s podjetji in z nevladnimi organizacijami, piše STA.
Norveški Nobelov odbor, ki izbira prejemnika prestižne Nobelove nagrade za mir, je letos od posameznikov in organizacij prejel 318 predlogov, kar je četrto najvišje število od podelitve prve nagrade leta 1901.
Med 211 predlaganimi posamezniki je bila tudi letos švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, pogosto se je omenjal tudi WHO za svoja prizadevanja v boju proti pandemiji novega koronavirusa.
Norveški poslanec je Donalda Trumpa pred kratkim predlagal za nagrado za leto 2021.
Ni znano, ali je med letošnjimi predlaganimi kandidati tudi Donald Trump
Predlagani so bili sicer tudi aktivisti za več demokracije v Hongkongu, ameriški žvižgač Edward Snowden in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange. Ali je ameriški predsednik Donald Trump letos med nominiranci, ni znano, ga je pa norveški poslanec pred kratkim predlagal za nagrado za leto 2021.
Norveški inštitut predloge sprejema do 31. januarja v letu podelitve. Pravico nominiranja imajo med drugim člani nacionalnih parlamentov in vlad, nekdanji nagrajenci, univerzitetni profesorji ter člani odbora, piše STA.
Lani nagrado prejel etiopski premier
Leta 2019 je nagrado prejel etiopski premier Abiy Ahmed za prizadevanja za mir v regiji. Letos analitiki največ možnosti za prejem nagrade pripisujejo zaslužnim na področjih človekovih pravic in boja proti podnebnim spremembam, pa tudi za svobodne in neodvisne medije, še poroča STA.
3