Torek, 9. 6. 2020, 20.14
4 leta, 5 mesecev
V Houstonu pogrebna slovesnost za Georgea Floyda #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
2
V teksaškem Houstonu se je začela pogrebna slovesnost za Georgea Floyda, ki ga je 25. maja med aretacijo v Minneapolisu zadušil policist. Dogodek je po ZDA in v svetu sprožil velike proteste proti policijskemu nasilju in rasizmu. V ZDA zahtevajo korenite reforme.
Pogrebne slovesnosti za Floydom trajajo že šest dni in se bodo končale danes na pokopališču v predmestju Pearland, kjer bo pokopan poleg svoje matere, ki jo je 46-letnik med umiranjem v Minneapolisu večkrat obupno klical na pomoč, piše STA.
Simbol krivičnega kazenskopravnega sistema
Od Floyda, ki je postal zadnji v vrsti simbolov do temnopoltih krivičnega ameriškega kazenskopravnega sistema in institucionalnega rasizma v policijah, so se najprej poslovili v Minneapolisu, nato še v Severni Karolini, kjer je bil rojen.
Krsta s truplom je bila v ponedeljek na ogled v cerkvi The Fountain of Praise v Houstonu, mimo nje je šlo več kot šest tisoč ljudi. Na današnji pogrebni slovesnosti je glavni govornik znova poklicni aktivist iz New Yorka Al Sharpton, ki je že v Minnesoti zbrane spodbudil k skandiranju: "Umakni koleno z mojega vratu."
Policijska kolena so na vratu temnopoltih Američanov skoraj od konca obdobja rekonstrukcije po državljanski vojni, ko so se nekdanji lastniki sužnjev na jugu najprej organizirali v rasistične morilske skupine, kot je ku-klux-klan.
Z nasiljem so takrat na novo osvobojenim sužnjem onemogočili uveljavljanje volilne pravice, nato pa začeli sprejemati zakone, s katerimi so temnopolte uradno in z zakoni zatirali vse do izbruha gibanja za državljanske pravice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je uradno odpravila rasna segregacija, poroča STA.
Odpirajo se razprave o reformah policijske kulture
Praktična segregacija in rasizem sta še vedno prisotna, sicer se zdaj ne bi dogajalo to, čemur je svet priča zadnja dva tedna. Šele zdaj zaradi velikega javnega ogorčenja z javnih prostorov odstranjujejo spomenike v državljanski vojni med letoma 1860 in 1865 poraženi južnjaški konfederaciji, ki stojijo v posmeh prizadevanjem za enakopravnost in v bolečino potomcev sužnjev.
Protesti so bili uvodoma spontano in deloma tudi organizirano nasilni, pa tudi tam, kjer uvodoma niso bili, so to postali v oblakih solzivca, točah gumijastih nabojev in mlatenja z gumijevkami. Obenem so se prvič doslej kljub primerom nasilja nad protestniki in nasilja nad policisti pojavili tudi doslej nepojmljivi prizori druženja protestnikov in policistov, ki so se pridružili pohodom in tudi klečali v spomin na Floyda in druge podobne žrtve.
Kongresni demokrati v Washingtonu so sestavili predlog reform na zvezni ravni, na lokalnih ravneh pa oblasti tokrat hitreje ukrepajo proti policistom, ki so jih kamere ujele pri nepotrebnem nasilju. V zveznih državah in lokalnih skupnostih se odpirajo razprave o reformah policijske kulture, nastajajo pa tudi novi okopi za potrebe letošnjih predsedniških volitev, poroča STA.
Policijski sindikati na Trumpovi strani
Predsednik ZDA Donald Trump se je med protesti razglasil za predsednika zakona in reda ter nad protestnike v Washingtonu poslal vojsko in policijo, da se je lahko fotografiral s Svetim pismom pred bližnjo cerkvijo. Po nekaj uvodnih izrazih ogorčenja nad Floydovo smrtjo se je postavil za zaščitnika policije pred spremembami.
Njegov odnos do sedanjih pretresov je jasen že od leta 2017, ko je v govoru pred policisti izzval navdušen aplavz, potem ko jim je priporočil, naj ne bodo preveč nežni z osumljenci. Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je medtem v ponedeljek obiskal Floydovo družino, za pogrebno slovesnost pa prispeval videonagovor. Ob pozivih k reformam zavrača Trumpove obtožbe, da namerava policiji odvzeti sredstva.
Policijski sindikati in večina njihovih članov so zdaj še bolj kot doslej na strani republikanskega predsednika. To stališče je trenutno glede na ankete, v katerih velika večina Američanov zavrača policijsko nasilje in želi reforme, v manjšini, še navaja STA.
2