Zelenski in Scholz podpisala sporazum

21.46 Zelenski in Macron podpisala varnostni sporazum

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v Parizu podpisala varnostni sporazum, potem ko je podoben sporazum Kijev danes sklenil že z Berlinom. Sporazuma sta del prizadevanj za pomoč ukrajinskim silam, ki poskušajo zadržati ruske napade na mesto Avdijivka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sporazum s Francijo, ki sta ga v Elizejski palači podpisala Zelenski in Macron, vključuje francosko obljubo o pomoči v višini do treh milijard evrov za leto 2024. Leta 2022 je Francija Ukrajini namenila 1,7 milijarde, lani pa 2,1 milijarde evrov.

Pakt bo po navedbah uradnikov veljal deset let in bo zlasti okrepil sodelovanje držav na področju topništva. Cilj dogovora je pomagati Ukrajini pri ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti znotraj mednarodno priznanih meja in preprečiti morebitno ponovno rusko agresijo, poroča AFP.

Dogovor naj bi tudi pomagal utreti pot prihodnji vključitvi Ukrajine v Evropsko unijo in Nato, so navedli uradniki. "Francija potrjuje, da bi prihodnje članstvo Ukrajine koristno prispevalo k miru in stabilnosti v Evropi," so navedli iz sporazuma.

Ker bo ukrajinska vojna kmalu vstopila v tretje leto, bo Zelenski v soboto svetovne voditelje na Münchenski varnostni konferenci zaprosil za nadaljnjo finančno podporo in pomoč pri oborožitvi Ukrajine. Zelenski je januarja prvi podoben dogovor sklenil z britanskim premierjem Rishijem Sunaku.

17.37 Zelenski in Scholz podpisala varnostni sporazum

"Začenjam dva pomembna dneva s srečanji v Nemčiji in Franciji, novimi sporazumi in Münchensko varnostno konferenco," je Zelenski pred prihodom v nemško prestolnico sporočil na družbenih omrežjih.

Nemčija se je kot druga država skupine G7 zavezala k dolgoročni podpori Ukrajine. Po besedah tiskovnega predstavnika nemške vlade gre za dogovor o varnostnih zavezah in dolgoročni podpori Ukrajini, ki se že skoraj dve leti brani pred rusko ofenzivo. Podrobnosti sporazuma sprva niso bile razkrite, poročajo nemški mediji.

Ukrajinski predsednik bo popoldne obiskal še Pariz, kjer bo glede na napovedi podpisal podoben dogovor z Macronom. V soboto pa ga pričakujejo na Münchenski varnostni konferenci.

Dvostranski varnostni dogovori so sicer del zavez, ki so jih sprejeli v okviru formata G7 ob robu vrha Nata v Vilniusu julija 2023.

15.24 Na okrogli mizi pred drugo obletnico vojne v Ukrajini o obnovi države

Razpravljavci na okrogli mizi ob drugi obletnici začetka vojne v Ukrajini so se danes na gradu Jable zavzeli za nadaljnjo podporo Ukrajini, ki mora ostati neomajna. Čeprav na nekaterih področjih že poteka obnova države, bo ta prišla v ospredje šele po dosegi trajnega miru, so izpostavili nekateri.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v uvodnem nagovoru izrazila prepričanje, da trajnega miru v Ukrajini ne bo, dokler se ne bo zadostilo pravici, saj je treba zagotoviti, da Rusija ne bo ostala nekaznovana in da bo odgovarjala za svoja grozodejstva. Zagotovila je, da Slovenija ostaja podpornica Ukrajine in ji bo stala ob strani tudi na poti priključitve v Evropsko unijo.

Udeleženci okrogle mize v organizaciji Centra za evropsko prihodnost so podobno danes poudarili, da trenutno ni čas za zmanjševanje podpore Ukrajini. Evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) je ocenil, da je sicer med politiki zaznati nekaj utrujenosti, vendar pa je na splošno v EU glede na javnomnenjske raziskave podpora še vedno visoka.

Ameriška veleposlanica Jamie L. Harpootlian pa je zagotovila, da ZDA ostajajo odločne v podpori Kijevu, kar po njenem mnenju dokazuje tudi nedavno sprejet sveženj pomoči v senatu v višini 60 milijard dolarjev, ki sicer še čaka na potrditev v predstavniškem domu.

Z državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Damirjem Črnčcem sta se strinjala, da bi se morala začeti celostna rekonstrukcije države šele po dosegi trajnega miru. Pri čemer pa je treba po njenem prepričanju že sedaj vlagati v obnovo ključne infrastrukturo, kot so na primer bolnišnice in energetska infrastruktura. Črnčec je medtem izpostavil, da je "trenutno najbolj pomembna varnostna in vojaška podpora".

Ukrajinski veleposlanik Andrij Taran je poudaril, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje zanesljive sisteme zračne obrambe. Zahvalil se je za vso dosedanjo podporo in pojasnil, da je Ukrajina od leta 2022 dobila 174 milijard dolarjev pomoči, od tega so je okoli 40 odstotkov porabili za vojsko.

Ob tem pa je izpostavil velik pomen podpore občin. Pred vojno je bilo povezanih okoli 20 ukrajinskih in slovenskih občin, sedaj jih je okoli 14. Je pa to sodelovanje po njegovem prepričanju učinkovito in zelo plodovito. Tako so na primer mestne oblasti Buče ob obisku Kočevja spoznale prednosti podjetniškega inkubatorja za startupe in nova podjetja. Obnova gospodarstva je pomemben del obnove države. "Le gospodarstvo bo dovolilo ljudem, da se vrnejo v mirno življenje," je poudaril veleposlanik.

"Treba je stabilizirati Ukrajino, da lahko sami odločijo o svoji prihodnosti," je še dejal Grošelj. Da je treba samostojni Ukrajini zagotoviti ozemeljsko celovitost in suverenost, pa so poudarili tudi drugi govorci in se strinjali, da je treba Rusijo premagati.

15.11 V Avdijivki ostri spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da pripravlja nove obrambne položaje v okolici mesta Avdijivka na vzhodu Ukrajine, kjer že dlje časa potekajo siloviti spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami. V Washingtonu so medtem v četrtek posvarili, da bi lahko ruska vojska kmalu zavzela Avdijivko, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ukrajinske sile pripravljajo nove obrambne položaje okoli mesta Avdijivka na vzhodu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To kaže na morebiten umik dela ukrajinskih vojakov iz mesta, kjer se v zadnjih dneh soočajo z vse močnejšimi valovi ruskih napadov.

"Pripravili smo nove pozicije in še naprej utrjujemo svoje položaje, pri čemer upoštevamo vse možne scenarije," je dejal višji ukrajinski poveljnik Oleksandr Tarnavski. "V mestu potekajo hudi boji. Naše enote uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva za zajezitev napredovanja sovražnika," je dodal.

Podobno je v svojem četrtkovem večernem nagovoru poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je dejal, da ukrajinske sile počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaustavile napredek ruske vojske pri Avdijivki.

Ruske sile napredujejo in bi lahko kmalu obkolile ukrajinske branilce v skorajda popolnoma uničenem mestu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah ukrajinskih opazovalcev so razmere v Avdijivki, ki je od oktobra prizorišče srditih spopadov, vse težje.

14.06 Ameriški kongresniki dobili poročilo o domnevni novi ruski grožnji iz vesolja

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je v četrtek vodilne kongresnike obeh strank seznanil z zaupnimi obveščevalnimi podatki o domnevni veliki grožnji za ameriško nacionalno varnost, pri čemer naj bi šlo za ruske zmogljivosti za napade na satelite z jedrskim orožjem, poroča ameriška televizija ABC.

Poročanje vodilnim kongresnikom ZDA o grožnji, ki ni takojšnja, je bilo predvideno že več dni, vendar pa je republikanski predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti Mike Turner v sredo javno zahteval od predsednika Joeja Bidna, naj s podatkov umakne oznako zaupno, in tako ustvaril nekaj preplaha.

Analitiki v ZDA menijo, da je podpornik nadaljevanja ameriške pomoči Ukrajini s tem skušal omahljive kolege prepričati v ukrepanje, vendar pa so se ti po odločitvi predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona pred potrditvijo pomoči podali na praznični dopust. V ZDA namreč v ponedeljek praznujejo dan predsednika.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je medtem v četrtek novinarjem povedal, da je zadeva povezana s protisatelitskimi zmogljivostmi, ki jih razvija Rusija. Zagotovil je, da ne gre za aktivne ali že nameščene zmogljivosti, drugih podrobnosti pa ni razkril.

"Čeprav je ruski razvoj takih zmogljivosti zaskrbljujoč, ni nobene takojšnje grožnje. Ne govorimo o orožju, ki bi lahko povzročilo fizično uničenje na Zemlji," je dejal Kirby. Izrazil je tudi skrb zaradi javnega razkrivanja določenih informacij in posredno kritiziral Turnerja, da je ustvaril medijski vihar.

Televizija ABC navaja dva neimenovana uradnika ameriške vlade, ki sta razložila, da gre za zmogljivost z jedrskim orožjem. Analitiki sicer ocenjujejo, da je bolj verjetno, da bi šlo za napravo na jedrski pogon, ki lahko onemogoči ali uniči elektroniko v satelitih, kot pa za eksplozivno jedrsko orožje.

V Kremlju so medtem zavrnili trditve o ruskih grožnjah iz vesolja, češ da gre za izmišljotine in za poskus Bele hiše, da bi prepričali ameriške kongresnike, da vendarle odobrijo več sredstev za ukrajinski boj proti Rusiji.

9.25 V dveh letih spopadov v Ukrajini več deset tisoč žrtev

Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022 je življenje izgubilo več deset tisoč vojakov in civilistov, piše francoska tiskovna agencija AFP. Natančno število žrtev sicer ni znano, saj obe strani le redko poročata o lastnih izgubah.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je sredi januarja sporočil, da je od začetka ruske invazije zabeležil 10.382 smrtnih žrtev med ukrajinskimi civilisti, še 19.659 ljudi je bilo ranjenih. Približno osem tisoč ljudi je bilo ubitih na ozemlju pod nadzorom Ukrajine, več kot dva tisoč pa na območjih, ki jih je zasedla Rusija.

OHCHR ob tem opozarja, da je dejansko število žrtev verjetno bistveno višje. Podatki urada kažejo, da se je število civilnih žrtev decembra lani in januarja letos v primerjavi s prejšnjimi meseci znatno povišalo.

Ukrajinska policija je 31. januarja sporočila, da je od začetka vojne na ozemlju pod ukrajinskim nadzorom zabeležila skoraj deset tisoč smrtnih žrtev civilistov, sedem tisoč jih pogreša, okoli 11 tisoč pa je bilo ranjenih.

Oblasti v Kijevu opozarjajo, da je še več tisoč ljudi umrlo med obleganjem pristaniškega mesta Mariupolj v prvih mesecih vojne. Po navedbah enega od uradnikov naj bi bilo v tamkajšnjih množičnih grobiščih pokopanih vsaj 25 tisoč civilistov.

V Rusiji je bilo ob začetka invazije ubitih 138 civilistov, poroča ruski spletni portal 7x7.

Ukrajina in Rusija sta medtem leta 2022 prenehali poročati o smrtnih žrtvah med vojaki. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je o vojaških izgubah zadnjič poročal septembra 2022, ko je izjavil, da je bilo ubitih 5.937 ruskih vojakov, Kijev pa je avgusta 2022 poročal o devet tisoč mrtvih ukrajinskih vojakih. Vse ocene od takrat podajajo predvsem tuje obveščevalne službe.

Ameriški časnik New York Times je avgusta lani ob sklicevanju na ameriške uradnike poročal, da naj bi med rusko invazijo umrlo 70 tisoč ukrajinskih vojakov, med sto tisoč in 120 tisoč pa naj bi bilo ranjenih. Na ruski strani naj bi po ocenah uradnikov umrlo 120 tisoč vojakov, ranjenih pa naj bi jih bilo okoli 170 tisoč.

Podobno oceno je podal britanski minister za oborožene sile James Heappey, ki je 29. januarja zatrdil, da je mrtvih in ranjenih več kot 350 tisoč ruskih vojakov. Ukrajinska vojska pa je 8. februarja ocenila, da je bilo od začetka invazije ubitih ali ranjenih več kot 392 tisoč ruskih vojakov.

Novice Obrambni strokovnjak svari: Izbruhne lahko totalna kriza. Stvari se lahko spremenijo čez noč.

Novice Putin podpisal zakon in kritike vojne v Ukrajini navdal s strahom #video

Novice Švedi so prepričani, da je ta otok Putinova vojaška Ahilova peta

Novice Biden: Če se ne zoperstavimo tiranom, bodo posledice daljnosežne

Novice Ameriški senat podprl nadaljevanje postopka za pomoč Ukrajini