Petek,
26. 6. 2015,
19.34

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Grčija Bruselj dolg

Petek, 26. 6. 2015, 19.34

8 let, 8 mesecev

V Bruslju previdno optimistični glede Grčije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Dan pred odločilnim srečanjem finančnih ministrov držav v območju evra o Grčiji, petem kriznem sestanku v desetih dneh, veje v Bruslju previden optimizem, da bo vendarle dosežen dogovor z Grčijo.

Gre za dogovor o ukrepih v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, s katero bi se Grčija izognila bankrotu, ki lahko privede do njenega izstopa iz območja evra.

V javnost je pricurljal predlog institucij upnikov, po katerem bi Grčija dobila prvo injekcijo 1,8 milijarde evrov, takoj ko grški parlament z resolucijo potrdi dogovor o reformah in sprejme prvi niz zakonodajnih ukrepov.

Predlog predvideva 15,5 milijarde evrov pomoči državi do konca novembra: 3,3 milijarde evrov dobičkov iz grških obveznic v lasti Evropske centralne banke (ECB), 3,5 milijarde evrov pomoči od IMF ter 8,7 milijarde evrov, ki bi jih vzeli delno iz evropskega reševalnega mehanizma EFSF, delno pa iz 10,9 milijarde evrov vrednega svežnja, namenjenega za grške banke.

Predlog institucij morajo potrditi še finančni ministri držav v območju evra. Po neuradnih informacijah so razlike med predlogi institucij in Grčije zelo majhne, v soboto se pričakuje dogovor, a zapletov ni mogoče izključiti, saj zaupanja v grške igralce ni več.

Ponudba Grčiji ni vzemi ali pusti Grški premier Aleksis Cipras je poudaril, da njegova država ne bo pristajala na ultimate in izsiljevanje, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa poudarjata, da ni nikakršnih ultimatov in da pritiska le čas.

Predlog institucij ni ponudba vzemi ali pusti, temveč skupno stališče institucij, Evropa se ne pogaja z ultimati, je poudaril Juncker. Edini pritisk je čas, je poudaril Tusk in spomnil, da je do konca meseca le še tri dni časa. Nato se izteče sedanji evropski program pomoči Grčiji in rok za plačilo njenih finančnih obveznosti do IMF v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov.

Če dogovora ne bo, sledi krizni sestanek evropskega vrha Slovenija se - tako kot večina držav - zavzema, da se ne gre v prestrukturiranje dolga, ter da se zadeve rešuje s strukturnimi reformami in s podaljšanjem programa, je po koncu prvega dne vrha povedal slovenski premier Miro Cerar.

Če bi kakšna odločitev o lajšanju dolga vendarle bila sprejeta, pa po njegovih besedah obstaja tudi možnost, da bi moral o dogovoru odločati DZ.

Če bi se evroskupina v soboto končala brez dogovora z Grčijo, bi najverjetneje takoj v nedeljo sledil krizni sestanek evrskega vrha.