Usodni dan: kdo bo vladal Veliki Britaniji?

Angleži oziroma Britanci so bili vedno nekaj posebnega: dolgo so se otepali metričnega sistema in še zdaj razdalje namesto v kilometrih merijo v jardih in miljah, točeno pivo merijo v pintih in namesto po desni strani vozijo po levi. In namesto v nedeljo imajo volitve tradicionalno v četrtek (po najbolj verjetni razlagi zato, ker je bil na Otoku sejemski dan po mestih in vaseh – ko se je na kupu zbralo največ ljudi – v četrtek).

Konservativni ali laburistični premier Tako bodo prav danes britanski volivci na novo premešali karte za prihodnjih pet let. Novi britanski premier bo, tako kot vse od leta 1922, prišel iz konservativne ali laburistične stranke.

Zaradi britanskega enokrožnega večinskega sistema (v parlament je izvoljen kandidat, ki dobi relativno največ glasov) bodo po napovedih konservativci in laburisti zasedli od 80 do 85 odstotkov sedežev v spodnjem domu parlamenta, čeprav bodo dobili le od 65 do 75 odstotkov glasov.

Tesen boj za zmago Po javnomnenjskih anketah so konservativci (vodi jih zdajšnji premier David Cameron) in laburisti (vodi jih Ed Miliband) tesno skupaj – obe stranki se sučeta nekje okoli 33 odstotkov glasov. Nekatere ankete dajejo malenkostno prednost konservativcem, druge laburistom. Imajo pa laburisti povolilno prednost, saj imajo več potencialnih koalicijskih partnerjev.

Glede na javnomnenjske ankete ne kaže, da se bo obdržala zdajšnja koalicija med konservativci in liberalnimi demokrati. Liberalnim demokratom, ki so na volitvah maja 2010 v britanskem parlamentu zasedli 57 sedežev, namreč grozi hud padec. Po izračunih britanskega časnika The Guardian bodo dobili le okoli 27 sedežev.

Vzpon škotskih nacionalistov Na račun padca liberalnih demokratov se bo povzpela nacionalistična Škotska nacionalna stranka (SNP) – ta stranka utegne z zdajšnjih šestih sedežev poskočiti na kar 54 (kar pomeni, da bo zmagala v skoraj vseh od 59 volilnih okrajev na Škotskem). SNP je odločno proti koaliciji s konservativci in ponuja roko laburistom. Ti pa, vsaj pred volitvami, zavračajo škotskega snubca.

Proti koaliciji s konservativci (zlasti zaradi nasprotovanja strogi proračunski politiki) so tudi Zeleni in valižanski nacionalisti iz stranke Plaid Cymru. Malo možnosti je tudi za veliko koalicijo med konservativci in laburisti.

Evroskeptiki bi pogojno podprli konservativno vlado Za sodelovanje s konservativci tako ostanejo le liberalni demokrati, manjšinsko konservativno vlado bi podprla tudi evroskeptična Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva (UKIP), a pod pogojem, da konservativci referendum o EU razpišejo že pred letošnjim božičem.

Spodnji dom dvodomnega britanskega parlamenta (drugi dom je lordska zbornica) ima 650 sedežev. Ker pa nacionalistični Sinn Fein ne priznava britanske oblasti nad Severno Irsko, bodo njihovi priborjeni sedeži ostali prazni, kar pomeni, da bo verjetno za vladno večino dovolj 323 sedežev.

Britanska srednja pot Velika Britanija je pod konservativno-liberalnodemokratsko koalicijo dokaj uspešno prebrodila svetovno finančno-gospodarsko krizo. Pri tem je ubrala srednjo pot: izvajala je varčevalno proračunsko politiko (austerity), obenem pa je Banka Anglije spodbujala gospodarstvo s kvantitativnim sproščanjem oziroma s politiko poceni funta.

Najbolj nemirno med ljudmi je bilo avgusta 2011, ko so v Londonu in drugih mestih izbruhnili neredi. Protestniki iz revnejših sosesk so plenili trgovine ter celo napadali in ropali nič hudega sluteče mimoidoče, umrlo je tudi pet ljudi. A potem se je Britanija umirila.

Velika ali Mala Britanija? Britanija je imela po zadnjih podatkih 5,5-odstotno brezposelnost (povprečje EU je 9,8 odstotka), javni dolg znaša 81,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 1,6 bilijona britanskih funtov. Lani je imela država 2,55-odstotno gospodarsko rast, letos bo po napovedih 2,72-odstotna (glej: spletna stran statista.com).

64-milijonska Velika Britanija je peto najmočnejšo gospodarstvo na svetu in drugo v Evropi. Nekdanji imperij, ki je pred desetletji vladal svetu, pa zdaj izgublja svoj zunanjepolitični pomen (pri reševanju ukrajinske krize, na primer, ima popolnoma obstransko vlogo). Kot piše nemški tednik Der Spiegel, je to zdaj nekakšna Mala Britanija.

Se bo zgodil brexit? Za zdaj – po lanskem referendumu – petmilijonska Škotska ostaja del Velike Britanije, toda zagovorniki škotske osamosvojitve še niso vrgli puške v koruzo. Zelo drastične posledice za britansko gospodarstvo utegne imeti tudi morebitni brexit – izstop Velike Britanije iz EU.

Velik zagovornik izstopa iz EU je stranka UKIP, Cameron pa je že napovedal, da bo v primeru zmage in oblikovanja nove vlade – najverjetneje leta 2017 – razpisal referendum o tem, ali naj Velika Britanija še ostane v EU.

Oči Britancev niso uprte samo v Evropo Samosvoji Otočani, ki so pred stoletji v odnosu do evropskih celinskih držav izvajali politike tako imenovane sijajne osamitve (splendid isolation), namreč niso navdušeni člani EU. Številni se namreč čutijo veliko bolj povezane z drugimi angleško govorečimi državami na drugih celinah (ZDA, Kanada, Avstralija …).

Glavne britanske stranke in britanska politična zvezda: