Sreda, 30. 11. 2022, 6.18
2 leti
280. DAN VOJNE V UKRAJINI
S posnetka izbrisali izjavo von der Leynove o številu žrtev med Ukrajinci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
100
Predsednica Evropske komisije je navedla napačne številke o žrtvah vojne v Ukrajini. Njeno izjavo so kasneje izbrisali iz transkripta govora in tudi posnetka.
280. dan vojne v Ukrajini. Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so njihove sile po srditih spopadih na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine zavzele vas Andrijivka približno devet kilometrov južno od mesta Bahmut. Prav tako je ministrstvo poročalo o uspešnem napadu na vas Vodjane v bližini Avdijivke. Ukrajina je po eksploziji na veleposlaništvu v Madridu okrepila varnost na veleposlaništvih po svetu. Današnjo izjavo o številu žrtev vojne v Ukrajini predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen so kasneje izbrisali zaradi napačnih podatkov, saj so v oceno všteli tako poškodovane kot mrtve.
19.40 Moskva: Ruske sile napredujejo na območju Donbasa
19.15 Izjavo von der Leynove o številu smrti med Ukrajinci izbrisali
16.50 Po eksploziji v Španiji Ukrajina poostrila varnost na veleposlaništvih
16.40 Lavrov: Izogniti se moramo konfliktu med jedrskimi silami
15.05 Rusija in Kitajska izvedli skupne vojaške vaje zračnih sil
14.30 Eksplozija na ukrajinskem veleposlaništvu v Madridu
11.40 V Rusiji gori termoelektrarna
10.35 Bruselj predlaga vzpostavitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino
8.22 Ukrajinci: Rusi so začeli napadati šest naselij na vzhodu, mi smo jih odbili
7.29 Rusija je regijo Sumi obstrelila več kot 80-krat
6.43 Ruski guverner: Ukrajinci zadeli elektrarno v Rusiji
6.19 Svet za nacionalno varnost danes o varnostnih vidikih vojne v Ukrajini
19.40 Moskva: Ruske sile napredujejo na območju Donbasa
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so njihove sile po srditih spopadih na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine zavzele vas Andrijivka približno devet kilometrov južno od mesta Bahmut. Prav tako je ministrstvo poročalo o uspešnem napadu na vas Vodjane v bližini Avdijivke.
Ruske sile si že več mesecev prizadevajo zavzeti mesto Bahmut, kar bi jim nato odprlo pot do bližnjih mest Kramatorsk in Slovjansk v ukrajinski regiji Doneck, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Spopadi na tem območju potekajo že od leta 2014, trenutno pa so tam nameščene proruske separatistične sile, pripadniki zasebne vojaške skupine Wagner in redne enote ruske vojske.
Ruske sile so v ponedeljek izvedle več zračnih napadov v krajih Verhnokamjansk, Andrijivka in Vodjane. Do napadov prihaja v času, ko Rusija intenzivno obstreljuje ukrajinsko kritično infrastrukturo na območju cele države.
V luči napadov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski večkrat dejal, da je cilj Kremlja, da prebivalci Ukrajine to zimo preživijo v temi in mrazu.
19.15 Izjavo von der Leynove o številu smrti med Ukrajinci izbrisali
"V vojni je umrlo okoli sto tisoč pripadnikov ukrajinske vojske in 20 tisoč civilistov," je v današnjem govoru dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V komisiji so se kasneje opravičili in pojasnili, da so bili predstavljeni podatki napačni, saj so v oceno všteli tako poškodovane kot mrtve.
Njen stavek so nato umaknili s spletne strani in s posnetka njenega govora.
📹🇪🇺🇺🇦🇷🇺Comparison between the first video posted by Ursula von der Leyen and the second video that was cut pic.twitter.com/qntMDTCJ92
— AZ 🛰🌏🌍🌎 (@AZgeopolitics) November 30, 2022
Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba ni hotel komentirati navedenih številk, vendar je ponovil, da bo Rusija zaradi svojih dejanj v Ukrajini kaznovana.
16.50 Po eksploziji v Španiji Ukrajina poostrila varnost na veleposlaništvih
Ukrajina je po eksploziji na veleposlaništvu v Madridu okrepila varnost na veleposlaništvih po svetu. Zunanji minister Dmitro Kuleba je ukazal ukrajinskim veleposlaništvom, naj "nujno" povečajo varnost, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Kdorkoli stoji za napadom, "ne more odvrniti ukrajinskih diplomatov od dela za močnejšo Ukrajino in boja proti ruski agresiji", je dejal Kuleba.
16.40 Lavrov: Izogniti se moramo konfliktu med jedrskimi silami
"Izogniti se moramo kakršnemukoli vojaškemu spopadu med jedrskimi silami, tudi z uporabo konvencionalnega orožja. Eskalacija bi lahko postala neobvladljiva," je danes dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ob tem je Zahod obtožil, da sili Ukrajino, naj se še naprej bori proti Rusiji.
15.05 Rusija in Kitajska izvedli skupne vojaške vaje zračnih sil
Ruske in kitajske zračne sile so sodelovale na skupnih vojaških vajah v azijsko-pacifiški regiji, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so prvič v zgodovini vaj zračnih sil ruska letala pristala na Kitajskem, kitajska letala pa na ozemlju Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vaje so potekale strogo v skladu z mednarodnim pravom in niso bile usmerjene proti tretjim državam," v izjavi izpostavlja ministrstvo. Na vajah so sicer sodelovali ruski strateški bombniki Tu-95 in kitajski bombniki Šian H-6, ki so osem ur leteli nad Japonskim in Vzhodnokitajskim morjem.
Russian and Chinese air forces take part in joint military exercises in the Asia-Pacific region, the Russian defence ministry says https://t.co/vWcTRIl8dC
— TRT World (@trtworld) November 30, 2022
Vojaške vaje sta potrdili tudi Južna Koreja in Japonska, ki sta v odziv nanje v zrak napotili lastna bojna letala. Generalštab v Seulu je sporočil, da sta kitajska bombnika H-6 v jutranjih urah večkrat vstopila in izstopila z južnokorejskega identifikacijskega območja zračne obrambe (KADIZ). Kasneje so ju spremljali tudi štirje ruski bombniki Tu-95 in dve lovski letali Su-35.
"Naša vojska je še pred vstopom kitajskih in ruskih letal v območje KADIZ usposobila bojna letala, da bi bila pripravljena na taktične ukrepe v primeru nepredvidljivih dogodkov," je v izjavi zapisal generalštab. Vsa kitajska in ruska bojna letala so sicer na koncu zapustila območje in nobeno od njih ni kršilo južnokorejskega zračnega prostora, je še dodal.
Tudi japonski generalštab je v jutranjih urah poročal, da sta dva kitajska bombnika H-6 vstopila v Japonsko morje in nato poletela proti severu. Približno ob istem času sta dve ruski letali preleteli Japonsko morje proti jugu in se nato obrnili.
V luči vojne v Ukrajini si želi ruski predsednik Vladimir Putin okrepiti vezi z azijskimi državami, zlasti s Kitajsko. Peking doslej ni obsodil ruske invazije, je pa večkrat zavrnil dobavo orožja Moskvi.
Azijsko-pacifiška regija je strateško pomembna regija za ZDA, Kitajsko in Rusijo. ZDA si v regiji prizadevajo omejiti vpliv Kitajske, ob vse večjem rivalstvu med državama pa sta se predsednika pred dvema tednoma sestala na vrhu G20 in obljubila, da bosta nekoliko okrepila sodelovanje in umirila svojo retoriko.
14.30 Eksplozija na ukrajinskem veleposlaništvu v Madridu
Na ukrajinskem veleposlaništvu v Madridu je po poročanju Reutersa eksplodirala pisemska bomba, je sporočila španska policija.
Ranjen je en uslužbenec veleposlaništva, policija pa je že aktivirala protiteroristični protokol.
🔴 Se ha registrado la explosión de un artefacto en la embajada de Ucrania en Madrid.
— RTVE Noticias (@rtvenoticias) November 30, 2022
Un empleado ha resultado herido leve cuando manipulaba un sobre.
⭕ En DIRECTO en el #Canal24Horas
🔸 https://t.co/0Ix6dDasm5 pic.twitter.com/BkBqaww09F
11.40 V Rusiji gori termoelektrarna
V termoelektrarni v ruskem mestu Perm je izbruhnil velik požar. Po družbenih omrežjih so se razširile fotografije, ki prikazujejo gost črn oblak, ki se dviga iz termoelektrarne Permskaja v osrednji Rusiji.
Vzrok požara še ni znan.
In Perm, Russia, someone threw a cigarette butt near the local thermal power plant pic.twitter.com/rh1KdfDXr8
— Special Kherson Cat 🐈🇺🇦 (@bayraktar_1love) November 30, 2022
Iz celotnega mesta se vidi oblak črnega dima, ruski državni mediji pa poročajo, da je požar izbruhnil na strehi elektrarne in da so iz stavbe evakuirali okoli 500 ljudi. Perm je od Ukrajine oddaljen približno dva tisoč kilometrov.
10.35 Bruselj predlaga vzpostavitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino
Evropska komisija predlaga vzpostavitev posebnega sodišča s podporo Združenih narodov, ki bo preiskalo in preganjalo kaznivo dejanje agresije, ki jo Rusija izvaja nad Ukrajino, je danes dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen. Zavzela se je tudi za to, da se premoženje, ki ga je EU zasegla Rusiji, uporabi za obnovo Ukrajine.
"Ruska invazija na Ukrajino je prinesla smrt, uničenje in neopisljivo trpljenje. Vsi se spominjamo grozodejstev, ki so se zgodila v Buči. Ocenjujejo, da je bilo do zdaj ubitih več kot 20 tisoč civilistov in več kot 100 tisoč ukrajinskih vojakov," je v videu, objavljenem na Twitterju, povedala von der Leynova.
"Rusija mora plačati za svoje zločine, vključno s kaznivim dejanjem agresije na suvereno državo," je povedala. Zato predlaga vzpostavitev posebnega sodišča s podporo Združenih narodov. To bo preiskalo in preganjalo kaznivo dejanje agresije, ki ga izvaja Rusija, je poudarila predsednica komisije.
Napovedala je, da bodo poskušali pridobiti čim širšo mednarodno podporo za vzpostavitev takšnega sodišča.
Obenem je von der Leynova poudarila, da mora Rusija za uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini, plačati tudi finančno. Ta škoda po njenih besedah znaša okoli 600 milijard evrov.
V okviru sankcij, ki jih je EU proti Moskvi uvedla zaradi njenega napada na Ukrajino, so blokirali že 300 milijard evrov rezerv ruske centralne banke in zamrznili 19 milijard evrov premoženja ruskih oligarhov, je še povedala.
"Na kratki rok lahko skupaj s partnerji vzpostavimo strukturo za upravljanje in investiranje teh sredstev. Izkupiček bomo nato uporabili za Ukrajino," je povedala. Ko bodo sankcije odpravljene, pa morajo biti ta sredstva uporabljena, da bo Rusija v celoti povrnila škodo, ki jo je povzročila Ukrajini.
Zagotovila je, da bo EU delala z mednarodnimi partnerji, da bi to omogočili. "Skupaj lahko najdemo pravne načine za to," je še poudarila predsednica Evropske komisije.
8.22 Ukrajinci: Rusi so začeli napadati šest naselij na vzhodu, mi smo jih odbili
Generalštab ukrajinske vojske je objavil najnovejše poročilo o razmerah na fronti. Navaja, da so ukrajinske sile odbile ruske napade v smeri šestih naselij na vzhodu države. Natančneje, v zadnjih 24 urah so bili ruski napadi odbiti v regiji Lugansk in Doneck.
V istem obdobju so ukrajinske zračne sile izvedle 15 napadov na območja, kjer je bilo veliko ruskega vojaškega osebja, orožja in vojaške opreme ter dva napada na ruske sisteme zračne obrambe, piše v poročilu. Ukrajinska vojska je ciljala tudi na ruske topniške sisteme in sestrelila tri brezpilotna letala tipa orion-10, piše v poročilu ukrajinskega generalštaba.
7.29 Rusija je regijo Sumi obstrelila več kot 80-krat
Guverner regije Sumi Dmitro Živicki je za Telegram povedal, da so ruske sile ciljale na mesta Krasnopillja, Nova Sloboda, Vorožba in Družba. Poročil o žrtvah za zdaj ni.
6.43 Ruski guverner: Ukrajinci zadeli elektrarno v Rusiji
Ukrajinske sile so v več napadih zadele elektrarno v ruski regiji Kursk in povzročile delni izpad elektrike, je dejal guverner regije Kursk. "Skupaj je bilo približno 11 izstrelitev. Zadeta je bila elektrarna," je v aplikaciji Telegram zapisal Roman Starovojt, guverner regije Kursk.
"To je povzročilo delni izpad električne energije v okrožjih Suža in Korenevo." Ti okrožji sta del ruske regije Kursk in mejita na Ukrajino. Za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah, je dodal guverner. Reuters poročil o napadu ni mogel neodvisno preveriti.
Tudi Ukrajinci napada do zdaj niso komentirali in niso prevzeli odgovornosti. Ruske oblasti v regijah, ki mejijo na Ukrajino, so sicer Kijev že večkrat obtožile napadov na cilje, kot so daljnovodi ter skladišča goriva in streliva.
There is a BAVOVNA in the Kursk region: locals report 11 arrivals, after which power went out in two districts.
— MAKS 22🇺🇦 (@Maks_NAFO_FELLA) November 29, 2022
Free themselves from electricity? 🤡 pic.twitter.com/98HlEzVdM0
6.19 Svet za nacionalno varnost danes o varnostnih vidikih vojne v Ukrajini
Predsednik vlade Robert Golob je za danes sklical prvo sejo sveta za nacionalno varnost (SNAV) v tem mandatu, na kateri bodo razpravljali o širšem varnostnem vidiku zaradi ruskega napada na Ukrajino. Seje se bo med drugim udeležil predsednik republike Borut Pahor, so potrdili v njegovem uradu.
Na seji bodo preučili nacionalnovarnostne vidike nadaljnje agresije Rusije na Ukrajino, so sporočili iz premierjevega kabineta. Ker gre za vprašanje, ki zahteva usklajeno delo, je premier na sejo poleg članov SNAV povabil tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič ter predstavnike vseh političnih strank in narodnih manjšin v državnem zboru.
Člani ožje sestave sveta za nacionalno varnost so se na neformalnem posvetovanju sestali sredi novembra po incidentu na poljsko-ukrajinski meji, ko je na vzhod Poljske priletela raketa in zahtevala dve življenji. Kot je takrat dejal Golob, ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti v Sloveniji, saj se ocena ogroženosti ni dvignila.
Tudi slovenski vojaki na misijah v tujini zaradi incidenta niso ogroženi, kar velja tudi za člane slovenskega kontingenta v okviru misije Okrepljena prednja prisotnost v Latviji, je po posvetu dejal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič.
Glede morebitne dodatne vojaške pomoči Ukrajini pa je dejal, da je Slovenija svoje že prispevala, da spremlja razmere in da razmišlja predvsem v smeri pomoči Ukrajini, med drugim pri obnovi energetske infrastrukture.
100