Četrtek, 19. 10. 2023, 9.25
1 leto, 1 mesec
603. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ukrajinski parlament podprl prepoved Ukrajinske pravoslavne cerkve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,11
Ukrajinski parlament je danes prižgal zeleno luč za prepoved ukrajinske pravoslavne cerkve – Moskovskega patriarhata, ki ji Kijev očita sodelovanje z Rusijo.
Ukrajinski parlament je podprl zakon, s katerim bi prepovedali delovanje pravoslavne cerkve – Moskovskega partiarhata. Verjamejo namreč, da je prorusko usmerjena in povezana s centri moči agresorske sosede.
19.36 Ukrajina prepoveduje pravoslavno cerkev zaradi domnevnih povezav z Rusijo
17.47 Putin izraža obžalovanje nad stisko civilistov v Gazi. Scholz: Je lahko še bolj ciničen?
17.36 Poškodovan je bil tudi telekomunikacijski kabel med Švedsko in Estonijo
12.05 V Rusiji pridržali ameriško novinarko Radia svobodna Evropa
10.52 Scholz in Macron kljub bližnjevzhodni krizi zavezana nadaljnji pomoči Ukrajini
9.54 Lavrov kritičen do ZDA zaradi odnosa do Severne Koreje
9.31 Eksplozija na Krimu v bližini ruskih skladišč orožja
9.29 Ukrajinci: Zadeli smo vojaško taborišče na ruskem ozemlju. Tam je bilo do tri tisoč vojakov.
19.36 Ukrajina prepoveduje pravoslavno cerkev zaradi domnevnih povezav z Rusijo
Ukrajinski parlament je danes prižgal zeleno luč za prepoved ukrajinske pravoslavne cerkve – Moskovskega patriarhata, ki ji Kijev očita sodelovanje z Rusijo.
Cerkev, ki trdi, da ni več povezana z Rusko pravoslavno cerkvijo, obtožbe Kijeva zavrača in meni, da je prepoved protiustavna.
Poslanec Jaroslav Zeležnjak je na Telegramu zapisal, da so poslanci zakon podprli v prvem branju. Zakon potrebuje še drugo obravnavo, podpisati pa ga mora še predsednik države.
Zakon bi prepovedal delovanje verskih organizacij, povezanih s centri moči v državi, ki izvaja oboroženo agresijo na Ukrajino.
Druga poslanka Irina Heraščenko je glasovanje ocenila kot zgodovinsko in prvi korak pri odstranitvi "moskovskih duhovnikov z ukrajinske zemlje".
Ukrajinske oblasti in številni državljani že leta verjamejo, da je ukrajinska pravoslavna cerkev zvesta Moskvi. Od ruske agresije februarja 2022 je bilo zoper njene duhovnike vloženih 68 obtožnic, med drugim tudi zaradi veleizdaje.
17.47 Putin izraža obžalovanje nad stisko civilistov v Gazi. Scholz: Je lahko še bolj ciničen?
Nemški kancler Olaf Scholz je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je večkrat izrazil obžalovanje nad stisko civilistov v konfliktu med Izraelom in Hamasom, medtem ko se njegova vojska bori v Ukrajini.
"Več kot besen sem, ko poslušam Putina, ko opozarja, da bi lahko prišlo do nesprejemljivih civilnih žrtev v oboroženem spopadu. Njegovi komentarji ne bi mogli biti bolj cinični," je dejal Scholz nemškemu parlamentu.
Ruski predsednik je komentiral tudi napad na bolnišnico v Gazi pred dnevi, za katerega se medsebojno obtožujeta Izrael in Hamas: "Grozen dogodek. Resnično upam, da bo to znamenje, da se mora ta konflikt čim prej končati."
Kriza na Bližnjem vzhodu je mednarodno pozornost odvrnila od Ukrajine, ki že več kot 600 dni odbija ruske napade. Po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je bilo v Ukrajini od začetka invazije februarja 2022 ubitih več kot devet tisoč civilistov.
Scholz je v govoru v parlamentu na predvečer vrha EU v Bruslju napovedal, da bo blok še naprej podpiral Ukrajino.
17.36 Poškodovan je bil tudi telekomunikacijski kabel med Švedsko in Estonijo
Sočasno s poškodovanjem plinovoda med Estonijo in Finsko naj bi bil poškodovan tudi podvodni telekomunikacijski kabel med Estonijo in Švedsko. Švedski minister za civilno zaščito Carl-Oskar Bohlin navaja, da so oblasti v zadnjih dneh prejele informacije o poškodbah kablov. Kaj je povzročilo škodo, še ni jasno, piše Spiegel.
Ker je telekomunikacijski kabel le delno poškodovan, je še vedno delujoč, je dejal minister, ki dodaja, da se je incident zgodil v istem obdobju kot morebitna sabotaža plinovoda med Finsko in Estonijo. Spomnimo, na tej relaciji so zaznali tudi napako na telekomunikacijskem kablu.
Helsinki so pred desetimi dnevi sporočili, da so bili morda namerno poškodovani podmorski plinovod in telekomunikacijski kabli, ki povezujejo Finsko in Estonijo pod Baltskim morjem. "Vse, kar lahko rečemo, je, da je šlo za zunanjo silo," je dejal finski minister za okolje Kai Mykkänen.
Ko so novinarji Putina vprašali o vpletenosti Rusije, je Putin odgovoril, da je to "popolna neumnost". Pravi, da do nedavnega sploh ni vedel za tak plinovod, ker je majhen. Dejal je tudi, da je vzrok za škodo zaskočenje sidra ali potres, in predlagal, da Finska primer razišče.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da bodo zaveznice v Natu "enotno in odločno odgovorile", če se odkrije, da je bil incident izveden namenoma. "Zavezniki so izrazili močno solidarnost z Estonijo in Finsko in si prizadevajo ugotoviti dejstva," je prejšnji teden dejal Stoltenberg.
12.05 V Rusiji pridržali ameriško novinarko Radia svobodna Evropa
V Rusiji so pridržali rusko-ameriško novinarko, ki dela za Radio svobodna Evropa/Radio svoboda (RFE/RL), in jo obtožili, da se ni registrirala kot tuji agent, so v sredo sporočili iz tega medija in Odbora za zaščito novinarjev (CPJ). Ta ob sklicevanju na lokalne medije še poroča, da je obtožena zbiranja informacij o vojaških dejavnostih Rusije.
Novinarka Alsu Kurmaševa sicer živi v Pragi in je v preteklih letih poročala večinoma o etničnih manjšinah v Tatarstanu in Baškortostanu, zlasti o prizadevanjih za ohranitev tatarskega jezika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
20. maja je vstopila v Rusijo zaradi nujnih družinskih razlogov. V začetku junija so jo začasno pridržali tik pred povratnim poletom na letališču v Kazanu, kjer so ji zasegli tako ruski kot ameriški potni list in ji naložili globo, saj pri ruskih organih zadnjega ni registrirala, poroča RFE/RL.
Novinarka je odtlej čakala na vrnitev potnih listin. CPJ pa ob sklicevanju na lokalne medije navaja, da je bila zdaj obtožena tudi, da je lani prek interneta "namerno zbirala informacije o ruskih vojaških dejavnostih, da bi jih posredovala tujim virom", in da je "zagotavljala alternativno analitično gradivo kot del informacijskih kampanj usmerjenih proti Rusiji".
"Ruske oblasti jo morajo nemudoma izpustiti in umakniti vse obtožbe proti njej. Novinarstvo ni zločin in pripor Kurmaševe je še en dokaz, da je Rusija odločena zatreti neodvisno poročanje," je dejala Gulnoza Said, koordinatorka programa CPJ za Evropo in Srednjo Azijo. Novinarki zdaj grozi do pet let zapora.
Kurmaševa je že druga ameriška novinarka, ki jo je Rusija priprla v zadnjih mesecih. Pred tem so v Rusiji konec marca priprli tudi Evana Gershkovicha, dopisnika časnika Wall Street Journal. Po aretaciji ga je ruska obveščevalna služba FSB obtožila vohunjenja v interesu ZDA.
10.52 Scholz in Macron kljub bližnjevzhodni krizi zavezana nadaljnji pomoči Ukrajini
Voditelja Francije in Nemčije sta zagotovila, da aktualna bližnjevzhodna kriza ne bo vplivala na evropsko pomoč Ukrajini. Nemški kancler Olaf Scholz je tako danes potrdil dobavo zimskega paketa vojaške pomoči Kijevu. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa se je v sredo o nadaljnji pomoči pogovarjal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.
Scholz je v vladni izjavi obljubil predvsem pomoč ukrajinski zračni obrambi. V pričakovanju novih ruskih napadov na ukrajinsko infrastrukturo bo Nemčija Kijevu dobavila drugi sistem zračne obrambe patriot in sisteme zračne obrambe iris. Ukrajinska vojska bo dobila tudi protiletalske oklepnike tipa gepard in novo strelivo. S tem je Scholz potrdil že prej napovedano pomoč obrambnega ministrstva v Berlinu.
Svarila ruskega predsednika Vladimirja Putina o civilnih žrtvah na Bližnjem vzhodu pa je kancler označil za višek cinizma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Macron je dan prej v telefonskem pogovoru Zelenskemu zagotovil, da si lahko Ukrajina kljub novim krizam še naprej obeta pomoč Francije in Evrope.
Voditelja sta se med drugim pogovarjala o prihajajoči zimi, predvsem v luči tega, da so ruske sile preteklo zimo redno ciljale ukrajinsko ključno infrastrukturo, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je še sporočilo francosko predsedstvo, sta Macron in Zelenski razpravljala tudi o možnosti oblikovanja koridorja za izvoz ukrajinskega žita iz Črnega morja, po tistem ko je Rusija odstopila od prej veljavnega sporazuma.
9.54 Lavrov kritičen do ZDA zaradi odnosa do Severne Koreje
Rusija je resno zaskrbljena zaradi nevarne politike ZDA do Severne Koreje, je danes ob zaključku dvodnevnega obiska v Pjongjangu dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kritičen je bil tudi do krepitve vojaških dejavnosti v regiji in pozdravil krepitev odnosov med Severno Korejo in Rusijo.
"Tako kot naši severnokorejski prijatelji smo resno zaskrbljeni zaradi krepitve vojaških dejavnosti ZDA, Japonske in Južne Koreje v regiji in zaradi politike Washingtona. Nasprotujemo tej nekonstruktivni in nevarni liniji," je izjavil Lavrov.
Opozoril je, da ZDA v regiji postavljajo "strateško infrastrukturo, vključno z jedrskimi elementi", ne da bi to podrobneje pojasnil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Moskva želi Severni Koreji pomagati tudi pri njenih energetskih potrebah, ki so za Pjongjang, za katerega veljajo stroge sankcije Zahoda, stalen vir boja, je povedal za ruske medije in dodal, da že obstajajo načrti za dobavo energetskih in drugih virov. Naznanil je, da bosta državi o tem razpravljali novembra.
Prav tako je pozdravil nadaljnjo krepitev odnosov med Severno Korejo in Rusijo. "Po prelomnem septembrskem vrhu lahko z gotovostjo rečemo, da so odnosi dosegli novo kakovostno strateško raven," je dodal.
Lavrov je v sredo v Pjongjang prispel iz Pekinga, kjer sta se ob robu vrha Pas in pot sešla voditelja Kitajske in Rusije, Ši Džinping in Vladimir Putin. Minister se je v Severni Koreji usklajeval tudi glede podrobnosti o načrtovanem obisku Putina.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je Putina na obisk v Pjongjang povabil med njunim srečanjem v vesoljskem centru Vostočni na ruskem daljnem vzhodu sredi septembra. Kim je takrat Putinu zagotovil podporo v vseh njegovih odločitvah in sodelovanje "v boju proti imperializmu". Na srečanju sta se zavzela za krepitev odnosov, Putin pa je omenjal tudi možnost vojaškega sodelovanja.
Že v sredo se je Lavrov v Pjongjang zahvalil za podporo Severne Koreje v boju proti Ukrajini. "Zelo cenimo vašo načelno in nedvoumno podporo ruskim ukrepom v zvezi s posebno vojaško operacijo v Ukrajini," je poudaril.
9.31 Eksplozija na Krimu v bližini ruskih skladišč orožja
Mihail Razvožajev, guverner okupiranega Sevastopola, ki ga je imenovala Rusija, je na svojem kanalu na Telegramu poročal, da je bila na območju Kara-Koba sestreljena raketa. Povedal je, da ni bil nihče poškodovan, prav tako ni bilo škode na infrastrukturi.
Požara na kraju dogodka ni bilo, poroča ruska državna tiskovna agencija Tass. Vse reševalne ekipe so se vrnile v bazo, vendar so ostale v pripravljenosti.
Sevastopol je glavno oporišče ruske črnomorske flote, mesto pa je občasno izpostavljeno ukrajinskim napadom.
9.29 Ukrajinci: Zadeli smo vojaško taborišče na ruskem ozemlju. Tam je bilo do tri tisoč vojakov.
Ukrajinska varnostna služba je v noči na sredo z brezpilotnimi letali napadla vojaško taborišče blizu letalske baze Kalino v regiji Kursk, je za Ukrajinsko pravdo povedal vir iz obveščevalnih krogov. Poudaril je, da za eksplozijami, ki so bile slišane v ruskem vojaškem taborišču pri vasi Postojalje dvori, stojijo ukrajinski obveščevalci.
SSU carried out an attack on a military camp near the "Khalino" aerodrome in the Kursk region, according to sources from RBC-Ukraine in the SSU.
— Dr. Khaled Alfaiomi (@Alfaiomi) October 18, 2023
Overnight, SBU organized an operation near the village of "Postoiali Dvory" against Russian forces. This camp was located not far from… pic.twitter.com/oJzysgVzqI
Po podatkih varnostne službe je na navedeni lokaciji nameščenih do tri tisoč ruskih vojakov in približno 80 enot vojaške opreme. Natančno število ruskih izgub še ugotavljajo, a vir ukrajinske Pravde trdi, da je bila škoda ogromna in da je bilo zabeleženih vsaj 18 napadov brezpilotnih letal na taborišče.
