Sobota, 13. 5. 2023, 22.07
1 leto, 7 mesecev
Gostujoče pero: Tijana Arih
Turčija na prelomnici med prihodnostjo in preteklostjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
7
Se na predsedniških volitvah v Turčiji obetajo spremembe? Glede na javnomnenjske raziskave bi kandidat združene opozicije Kemal Kilicdaroglu lahko premagal sedanjega "večnega" predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
V Turčiji so danes predčasne predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih lahko sodeluje skupno 64 milijonov volilnih upravičencev. Malo verjetno je, da bo že danes jasno, kdo izmed štirih kandidatov bo naslednjih pet let sedel v predsedniški palači v Ankari, ampak bo 28. maja potreben še drugi krog. Tedaj se obeta odločilni spopad med že 20 let nepremagljivim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in vodjo opozicijske Republikanske ljudske stranke Kemalom Kilicdaroglujem. Prav tako je še precej odprto, kdo bo imel večino v novi sestavi parlamenta, čeprav je njegova vloga od spremembe v predsedniški politični sistem leta 2018 omejena.
Velika preizkušnja za Erdogana
Erdogan je danes pred veliko preizkušnjo. Ne le, da se je opoziciji uspelo povezati in je ostala enotna v času volilne kampanje, temveč mu nasproti stoji kandidat, ki je njegov politični antipod. Kilicdaroglu je v javnosti prepoznan kot borec proti korupciji. Preden je leta 2002 postal poslanec, je bil finančni analitik. Njegova stranka na volitvah nikoli ni presegla 25 odstotkov glasov, kar je bilo vedno premalo, da bi porazil Erdogana. Leta 2014 je v predsedniški tekmi podprl Muharrema İnca, danes pa mu prav on odnaša precejšnje število glasov, saj kandidira tudi na teh volitvah, pri čemer se upravičeno domneva, da ima pri tokratni kandidaturi prste vmes Erdogan.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se poteguje za nov predsedniški mandat.
V primerjavi z vsemi prejšnjimi volitvami se je opozicija teh lotila z drugačno strategijo in se združila pod vodstvom Kılıcdarogluja. Združilo se je šest strank, ni pa se zgodilo poenotenje z levo usmerjeno stranko HDP, ki je druga največja opozicijska stranka. Najverjetneje je to posledica dejstva, da volivci te stranke ne marajo Kurdov. Toda jasno je, da se bo HDP zagotovo postavila nasproti Erdoganu, saj so na koncu vendarle podprli oblikovanje opozicijskega zavezništva in s tem pokazali izrecno željo po porazu sedanjega "večnega" predsednika Turčije.
Volivci na tokratne volitve prihajajo s številnimi težavami, med katerimi je zagotovo uničujoč februarski potres, v katerem je na jugu in vzhodu Turčije umrlo več kot 50 tisoč ljudi (v sosednji Siriji pa še okoli osem tisoč). Kar dva milijona ljudi je izgubilo streho nad glavo, ker so bile zgradbe popolnoma uničene ali pa so neprimerne za nadaljnje bivanje. Danes ljudje životarijo v šotorih in izgubljajo upanje, da bodo še kdaj imeli svoj dom. Obenem nimajo učinkovitega zdravstvenega sistema, niti zagotovljenega dostopa do zdravnikov in bolnišnic.
Z eksistencialnimi težavami se spopada tudi preostali del države, kjer so cene vode in elektrike v zadnjih letih enormno poskočile, celo tako, da si večina državljanov ne more privoščiti niti osnovnih dobrin. Resda je Erdogan v prvih letih svoje vladavine dajal velik poudarek gospodarskemu razvoju države, a zadnja leta razvija predvsem svoje razkošno življenje (od gradnje palače do nakupa predsedniškega letala), medtem ko se vodilni turški poslovneži spopadajo z resno krizo. Turčiji zmanjkuje denarja za velike infrastrukturne projekte, prav tako se spopada z visoko stopnjo brezposelnosti. Inflacija je 50-odstotna, kar je več kot v katerikoli drugi državi. Posledično je vrednost turške lire v primerjavi z evrom za polovico nižja.
Ostra predvolilna kampanja sredi potresne katastrofe
Volilna kampanja se je pravzaprav začela na dan uničujočega potresa, ko je na prizorišče potresa prvi od politikov prišel Kılıcdaroglu. Za dogajanje je neposredno obtožil Erdogana. Opozoril je na nekakovostno gradnjo, ki ni bila protipotresna. Kampanja se je v nadaljevanju še bolj zaostrila, ko je Erdogan svojega glavnega tekmeca označil za pijanca in človeka, ki ne zastopa pravih turških vrednot.
Kljub temu, da je zdajšnji predsednik zelo močan in izkušen politik, je v tej kampanji ostal v senci pet let starejšega protikandidata, ki mu ni zmanjkalo energije in argumentov, niti modrosti in nasmeha. Kılıcdaroglu je imel preprosto sporočilo: "Erdogan je svoje povedal."
V potresu, ki je 6. februarja stresel Turčijo, je umrlo okoli 50 tisoč ljudi na turški strani, še okoli osem tisoč pa na sirski. Na tisoče ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Tudi zaradi korupcije pri gradnji objektov.
Turčiji je Kilicdaroglu odpiral nove priložnosti in ponujal konkretne rešitve težav. Njegovo kampanjo si bomo zapomnili po videu, v katerem se je neposredno spopadel s problematiko svoje identitete. Pozval je k spoštovanju različnosti in tudi k ustvarjanju družbe, v kateri posamezniki izbirajo, kakšni ljudje bodo, ne pa da se obremenjujejo z izvorom in identiteto, ki ju ne morejo izbrati sami.
Po drugi strani se je Erdogan v kampanji osredotočal na energetsko krizo in obljubljal energetske subvencije. Prav tako je tik pred odločitvijo o razpisu volitev zvišal minimalno plačo in plače javnih uslužbencev za 30 odstotkov, a državljani vsega tega niso občutili na lastni koži.
Enega od osrednjih govorov, ki jih je imel Erdogan v kampanji, so ljudje zapuščali s komentarji, da mu ne zaupajo več, da jim ne ponuja več ničesar novega, da njegovi ukrepi ne dajejo zagona gospodarstvu in ljudem, da je vse več ljudi žrtev njegove avtokracije ter da v Turčiji dobro živi le on. Erdogan je sicer kampanjo izkoristil tudi za odprtje velikih državnih projektov, kot sta predstavitev prve letalonosilke in odprtje prve jedrske elektrarne na turških tleh – zahvaljujoč ruski tehnologiji.
Muharrem Ince je moral v kampanji odgovarjati na vprašanja, ali je bil nelojalen in ali je na volitvah kandidiral s skrivno agendo. Mladi, ki se jim zdi "duhovit in simpatičen", pa so se imeli priložnost seznaniti z odgovori na prava politična vprašanja, in njegova kampanja ni bila več tako brezskrbna.
V kampanji je bilo tudi očitno, da so mediji naklonjeni le Erdoganu, saj so mu sledili na vsakem političnem koraku. Opozicija je na koncu kampanje predstavila podatek, da je Erdoganovo zavezništvo v preteklem mesecu prejelo 3.600 minut pozornosti v medijih, opozicija pa le 42 minut. In to izključno za negativno poročanje. Kampanjo so zaznamovale tudi številne lažne novice.
Velika neznanka predvsem neopredeljeni mladi
Ankete napovedujejo, da se bo volitev udeležilo 80 odstotkov volivcev in da je izid negotov. V zadnjih dneh je imel opozicijski kandidat Kilicdaroglu od dve do tri odstotne točke več podpore od Erdogana, a se obenem veliko volivcev še ni odločilo o svoji izbiri.
Kandidat združene opozicije v Turčiji, Kemal Kilicdaroglu
Poznavalci razmer poudarjajo, da bodo imeli pomemben vpliv na volitvah Kurdi. Ti so žrtve Erdoganove avtoritarne politike, zaradi katere je v zaporu pristalo 12 kurdskih poslancev, 102 župana in na tisoče aktivistov. To kaže na odkrito sovražen odnos do Kurdov, med katerimi nima podpore.
Spomnimo – Erdogan zavrača tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice o izpustitvi Selahattina Demirtaşa, kurdskega opozicijskega politika, čigar aretacija je postavila pod vprašaj svobodo političnega delovanja v Turčiji ter pravico do svobodnih volitev. Ob tem Erdogan poudarja, da v Turčiji nihče ne odloča namesto turških sodišč.
Nekateri analitiki so mnenja, da bodo volitve odločili mladi, ki gredo prvič na volišča in predstavljajo osem odstotkov volilnega telesa. Obenem mladi, ki naj bi pomenili novo moč države, sodeč po raziskavah, trdijo, da bi državo takoj zapustili, če bi imeli to možnost. Takšnega mnenja je skoraj četrtina mladih med 18. in 25. letom starosti.
Zato del analitikov v tem delu volilnega telesa nikakor ne vidi točke preloma, ker so mladi nezainteresirani in razočarani nad svojo državo in politiko. Zanimivo je sicer, da imata simpatije med mladimi volivci druga dva kandidata, Muharem Ince, ki velja za nacionalističnega politika leve sredine, in Sinan Ogan, ki prihaja z nacionalistične desnice. Čeprav nista favorita na volitvah, lahko dobita ključne glasove, ki bi kateremu od glavnih tekmecev zagotovili zmago v prvem krogu.
Kako se bodo odločile ženske?
Ženske v Turčiji pomenijo 50,6 odstotka volilnega telesa. Upoštevajoč pravice, ki so jih skozi zgodovino pridobile, bi lahko bile na teh volitvah odločilne. Ženske so zelo vpete v politično življenje in prav zaradi slabih političnih odločitev v preteklosti se redno udeležujejo volitev. Zato je zelo pomembno, kako bodo glasovale tokrat.
Številni so mnenja, da so Erdoganu vsa ta leta ravno ženske omogočale oblast zaradi dobrih odločitev zanje, da pa se mu v vedno večjem številu javno odrekajo, zaradi česar izgublja podporo. Turške feministke namreč niso pozabile na Erdoganove slabe odločitve, med katerimi je tudi umik Turčije iz Istanbulske konvencije – mednarodnega sporazuma za zaščito žensk pred nasiljem v družini. To sramotno odločitev ocenjujejo za zelo slabo in se borijo, da bi bil Erdogan poražen že v prvem krogu.
Veliko predvolilno zborovanje v Istanbulu 7. maja
Ženske v Turčiji niso enakopravno obravnavane. Turška družba je konservativna. Prva in glavna vloga ženske, ki močno izstopa, je biti mati čim več otrokom. Temu so podrejene vse druge vloge v življenju. Vsaka druga vloga, od izobraževanja do podjetništva, je še danes kamen spotike.
Feministke so med kampanjo jasno pokazale na vse anomalije turške družbe, ki jasno zahteva, kako naj se ženska vede, in določa, kakšna je njena vloga, kako naj se obleče in podobno. Toda ženske v Turčiji vedo, da nočejo nazaj na stara pota. Vsaka neenakopravnost pri njih vzbuja strah in upor, zato je mogoče pričakovati, da bodo na teh volitvah prav ženske poskrbele za spremembe.
Nekatere ankete kažejo, da se zmanjšuje tudi število vernih, predvsem žensk, kar številni razumejo kot modernizacijo in večji vpliv žensk na otroke, mlado populacijo in vzgojo. Raziskave tudi kažejo, da bi zelo malo mladih glasovalo za Erdoganovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP).
V dobi digitalizacije je težko ohranjati enoumje. Potreba po urbanizaciji in svobodi je vse večja. Zdi se, da Erdogan tega ne razume in da je med njim na eni strani ter mladimi in ženskami na drugi vedno večji prepad.
Volitve v Turčiji pomembne tudi za Evropo
Volitve v Turčiji so zelo pomembne za Evropo, saj je Turčija kandidatka za vstop v EU. Poleg tega je EU s Turčijo sklenila migracijski dogovor, na podlagi katerega so bili sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo zatočišče štirim milijonom beguncev iz Sirije. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je Turčija članica Nata in da obenem vzdržuje tesne vezi s Kijevom in Moskvo. Zato se ob teh volitvah odpirajo številna vprašanja.
Evropa je zato vse bolj na trnih, kako bodo potekale in se razpletle volitve v Turčiji. Zastavlja se vprašanje, ali bo Erdogan v primeru poraza to mirno sprejel ali pa bo svoje privržence pozval k uporu pod sloganom, da se je "Zahod se je vmešal v turške volitve", in s tem sprožil politični konflikt v državi.
V letu, ko turška republika praznuje 100 let svojega obstoja, je država na očitnem razpotju: ali bo prevladala diktatura ali pa bosta oživeli pravna država in demokracija. A najprej bo treba počakati, ali ji bo uspelo izvesti mirne in poštene volitve.
7