ameriške volitve
Torek, 29. 10. 2024, 16.05
3 tedne, 1 dan
Trumpov ples duhov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,53
Donald Trump leta 2016 ne bi postal predsednik ZDA, če ne bi na svojo stran spravil tradicionalno demokratskih volivcev v državah zarjavelega pasu (na fotografiji je Trump na shodu v Michiganu).
Donaldu Trumpu so zmago leta 2016 omogočili volivci iz zveznih držav t. i. zarjavelega pasu, kot so Wisconsin, Michigan in Pensilvanija. To so zvezne države, ki so v preteklih desetletjih doživele deindustrializacijo, ki je šla z roko v roki z globalizacijo in svetovno svobodno trgovino (del tega je bil tudi prenos številnih delovnih mest v države s cenejšo delovno silo). Volivce, ki so bili tradicionalno bolj naklonjeni demokratom, je Trump na svojo stran pridobil zlasti z obljubami o protekcionizmu in ponovni industrializaciji ZDA. Isto taktiko uporablja tudi letos.
V letih 1889–1890 se je med Indijanci onkraj Mississippija, ki so bili že desetletja pod močnim udarom belcev, razmahnilo gibanje, ki je dobilo ime ples duhov (ang. ghost dance). Začetnik gibanja je bil indijanski prerok in duhovni voditelj z območja današnje Nevade z imenom Vovoka.
Vovoka je nekatera indijanska plemena prepričal, da lahko s posebno vrsto plesa in petjem posebnih pesmi prikličejo duhove mrtvih, ki jim bodo pomagali premagati belce in Indijance vrnili v stare dobre čase. Prerije bodo spet polne čred bizonov in belci bodo odšli.
Številni plesalci so med plesom duhov padli v trans in bili prepričani, da so srečali duhove mrtvih. Ples duhov na koncu Indijancem pričakovano ni pomagal premagati belcev in ameriške vojske ter zavrteti časa nazaj.
Niso pomagale niti t. i. srajce duhov, za katere je indijanski mesija Vovoka trdil, da varujejo pred puškami in pištolami belcev. Naboji belcev so jih brez težav prebili.
Ponovna industrializacija kot ples duhov?
So tudi načrti o ponovni industrializaciji ZDA, še zlasti območja zarjavelega pasu, nekakšne vrste ples duhov? Trump prepričuje volivce, da lahko s protekcionizmom in uvedbo visokih carin (60 odstotkov na kitajske izdelke in 20 odstotkov na izdelke drugih držav) vrnejo nazaj delovna mesta, ki so jih preselili v tujino.
Pred volitvami leta 2016 je Trump nagovarjal tudi rudarje. Rudarstvo v ZDA je bilo pred Trumpovim prvim mandatom pod udarom tudi zaradi t. i. zelenega prehoda.
Kot piše Edward Luce v poslovnem mediju Financial Times, bi bila zaradi carinske vojne svetovna gospodarska rast prihodnje leto manjša za četrtino (brez carinske vojne bi bila 3,2-odstotna), leta 2026 pa bi bila manjša še za polovico.
Trumpove carine bodo oklestile gospodarsko rast
Ameriška gospodarska rast bo po nekaterih napovedih prihodnje leto 2,8-odstotna, če pa bo Trump po morebitni zmagi res uvedel obljubljene carine v prvih stotih dnevih vladanja, bo ameriška gospodarska rast po napovedih, ki jih navaja Financial Times, manjša za odstotno točko, torej 1,8-odstotna.
Trump ameriške volivce tudi prepričuje, da bodo ZDA s carinami na tuje izdelke zaslužile toliko, da Američanom sploh ne bo treba več plačevati davka na dohodek. Seveda je razumljivo, da bodo morebitne Trumpove carine najverjetneje sprožile povračilno uvedbo carin na ameriške izdelke.
Ponovna industrializacija s pomočjo šibkega dolarja?
V republikanski predvolilni kampanji so padle tudi zamisli o devalvaciji (razvrednotenju) ameriškega dolarja (o tem je na primer govoril Trumpov podpredsedniški kandidat J. D. Vance, ki sam prihaja iz zarjavelega pasu). Zaradi šibkega dolarja bi ameriški izdelki postali na svetovnem trgu konkurenčnejši.
Če bo nova republikanska oblast res razvrednotila dolar, da bi dosegla večjo konkurenčnost ameriškega gospodarstva, bo to v nasprotju z interesi Wall Streeta, ki je najmočnejše finančno središče na svetu.
Nasprotniki devalvacije dolarja pa svarijo, da bi v tem primeru začela v ZDA naraščati inflacija. Britanski ekonomski zgodovinar Adam Tooze se sprašuje, kako znižati vrednost dolarja, če je na svetu veliko povpraševanje po ameriških finančnih sredstvih. Poleg tega bi morali pred uvedbo politike razvrednotenja dolarja vreči s prestola Wall Street.
Podatki kažejo, da trgovski tokovi po svetu ne upadajo
Tooze poudarja, da ameriška centralna banka, ki deluje na podlagi podatkov, ne sledi sanjam o ponovni industrializaciji ZDA, ampak daje prednost storitvenemu sektorju, kjer zdaj dela 80 odstotkov Američanov.
To pomeni nadaljevanje stare paradigme: polna zaposlenost in večje povpraševanje potrošnikov pomenita več in ne manj uvoza. Tooze tudi ugotavlja, da kljub besedam o koncu globalizacije, protekcionizmu in ponovni industrializaciji podatki ne kažejo kakšnega velikega upada trgovinskih tokov.
Trumpove biblije kot dokaz nasprotja med besedami in dejanji
To nasprotje med obljubami in dejanskim stanjem se med drugim kaže tudi pri t. i. Trumpovi bibliji. Gre za Sveto pismo z dodanimi dokumenti iz ameriške zgodovine, kot je Deklaracija o neodvisnosti, ki jo v letošnji predvolilni kampanji promovira Trump (zato ime Trumpova biblija).
V ZDA zdaj okoli 80 odstotkov zaposlenih dela v storitvenem sektorju in veliko vprašanje je, ali se lahko to kmalu spremeni. Kljub napovedim o ponovni industrializaciji v ZDA delež delovnih mest v proizvodnji v primerjavi z drugimi deli gospodarstva upada. Avgusta letos so delavci v proizvodnji predstavljali le 8,1 odstotka vseh zaposlenih v ameriškem gospodarstvu.
Novinarja ameriške novinarske agencije AP Richard Lardner in Dake Kang sta oktobra letos razkrila, da Trump svoje biblije tiska na Kitajskem. Na podlagi carinskih podatkov o izvozu in uvozu sta Lardner in Kang izračunala ocenjeno vrednost treh iz Kitajske uvoženih pošiljk Trumpovih biblij na 342 tisoč dolarjev (316 tisoč evrov) ali manj kot tri dolarje (2,8 evra) na Sveto pismo.
Ponovna industrializacija in množični izgoni priseljencev?
Najnižja cena za Sveto pismo, katerega prodajo promovira Trump, pa je 59,99 dolarja (55,5 evra), kar pomeni, da je potencialni prihodek od prodaje približno sedem milijonov dolarjev (6,5 milijona evrov). Pri tem je treba vedeti, da Trump, ko je pred leti uvajal prve carine proti Kitajski, ni uvedel carin na Sveta pisma, ki so tiskana na Kitajskem.
Trumpove obljube o ponovni industrializaciji so tudi v nasprotju z njegovimi zahtevami po strožjih zakonih o priseljevanju in množičnem izgonu nezakonitih priseljencev (te izgone je napovedoval tudi pred volitvami 2016). Dejstvo je, da ameriško gospodarstvo takšno, kot je, potrebuje priseljence.
Vsak peti zaposleni v ZDA je priseljenec
V ZDA priseljenci predstavljajo petino delovne sile, vsak dvajseti delavec v ZDA pa je nezakoniti priseljenec (tudi Trump zaposluje priseljence, v preteklosti tudi nezakonite priseljence). Bo lahko Trump ponovno industrializacijo izvedel brez (dodatne) tuje delovne sile?
Niso vse zgodbe v zarjavelem pasu depresivne, primer dobre zgodbe je Pittsburgh, mesto, ki je bilo nekdaj močno središče jeklarske industrije, zaradi česar je dobilo vzdevek Mesto jekla (The steel city). Zdaj so med drugim glavne gospodarske panoge v mestu storitve, visoka tehnologija, bančništvo in visoko šolstvo.
V času Bidnove administracije so delovna mesta v industriji, ki deluje na Srednjem zahodu (to območje ZDA se deloma ujema z območjem zarjavelega pasu) in tudi drugje po ZDA, med drugim popolnili priseljenci iz Haitija (ti so prej živeli večinoma strnjeno na Floridi in v New Yorku ter se tam preživljali z delom na črno).
Trump je pred volitvami vzel na muho Haitijce
Vemo pa, da so v zadnjem času Haitijci, ki v ZDA ne živijo kot nezakoniti priseljenci, ampak so zakoniti priseljenci, postali tarča Trumpove predvolilne kampanje, češ da naj bi v Springfieldu v Ohiu domačinom množično kradli mačke in pse ter jih jedli (te trditve so zanikali tudi tamkajšnji republikanci).
Trump je kljub temu obljubil, da bo Haitijce množično deportiral, in to kar v Venezuelo.
Bethlehem v Pensilvaniji je bilo nekdaj eno od močnejših jeklarskih središč v ZDA. Jeklarno v mestu so zaprli leta 1982 in od takrat rjavi. Ta zarjavela jeklarna je postala eden od simbolov zarjavelega pasu.
Zarjaveli pas (rust belt), ki je bil nekdaj znan kot jekleni pas (steel belt), sestavljajo med drugim severni del države New York (to je območje severno nad mestom New York), Pensilvanija, Ohio, Zahodna Virginija, Indiana, Illinois, Michigan, Minnesota in Wisconsin. To območje je imelo nekdaj zelo močno razvito jeklarstvo, avtomobilsko industrijo in rudarstvo.
Območje je z zatonom industrije, ki se je nakazoval že v 50. in 60. letih preteklega stoletja, v času globalizacija pa se je sunkovito pospešil, doživelo tudi upad števila prebivalstva. Številna mesta so začela propadati. Območje zarjavelega pasu je tudi zelo prizadela opiodna kriza. Razočarani prebivalci so zato dovzetni za Trumpova sporočila.
Biden uresničuje Trumpove obljube
Zaradi Trumpovih uspehov v zarjavelem pasu so tudi demokrati po zmagi Joeja Bidna leta 2020 začeli prevzemati nekatere njegove ideje. Gre predvsem za ideje, ki jih je Trump napovedoval pred volitvami leta 2016, nato pa jih ni udejanjil. Na primer veliki infrastrukturni projekti in vrnitev dela proizvodnje iz tujine nazaj v ZDA.
Že v zadnjem letu Trumpove administracije so sicer ZDA in največji izdelovalec polprevodnikov na svetu, tajvanski TSCM, sklenili dogovor o gradnji tovarne polprevodnikov v Phoenixu v Arizoni.
Tovarne polprevodnikov na ameriških tleh
Leta 2021 pa so se demokrati in republikanci dogovorili o zakonu, ki bo namenil več kot 52 milijard dolarjev (več kot 48 milijard evrov) za razvoj ameriške industrije polprevodnikov. Kot vemo, je največji izdelovalec polprevodnikov Tajvan, okoli katerega pa vse bolj stiska obroč Kitajska.
ZDA so že v Trumpovem mandatu s Tajvanom v zameno za vojaško pomoč v orožju dosegle dogovor o gradnji tovarne polprevodnikov na ameriških tleh. Tovarno bo tajvansko podjetje TSMC, največji proizvajalec polprevodnikov na svetu, zgradilo v Phoenixu v Arizoni. Na fotografiji: Joe Biden decembra 2022 govori na gradbišču tovarne. Po napovedih bo tovarna v Phoenixu do leta 2030 izdelala približno petino najnaprednejših čipov na svetu.
A polprevodniki v ZDA ne prihajajo samo iz Tajvana, ampak tudi iz drugih azijskih držav. Vse skupaj 98 odstotkov polprevodnikov za ameriško vojsko naj bi prihajalo iz Azije. Pri postavitvi lastne industrije polprevodnikov gre seveda za strateško-vojaški interes ZDA.
V času Bidna nobene občutne ponovne industrializacije
A načrti o postavitvi lastne industrije polprevodnikov niso dovolj za kakšno res občutno ponovno industrializacijo. Kot piše ameriški ekonomski zgodovinar Andrew Yamakawa Elrod, so v času Bidnove administracije v ZDA odprli 800 tisoč novih delovnih mest v proizvodnji.
Od teh 800 tisoč delovnih mest je 650 tisoč delovnih mest v proizvodnji le povrnitev na stanje pred izbruhom pandemije covid-19 februarja 2020. Popolnoma novih delovnih mest v proizvodnji je torej le 150 tisoč.
Delež zaposlenih v proizvodnji v relativnih številkah upada
To pomeni, da stopnje rasti novih delovnih mest v proizvodnji zaostajajo od stopnje rasti zaposlovanja v celotnem gospodarstvu. Izjemno produktivni proizvajalci preprosto ne morejo najti dovolj strank za svoje izdelke, da bi lahko povečali svoj delež delovne sile, pojasnjuje Yamakawa Elrod.
Kljub napovedim o ponovni industrializaciji delež delovnih mest v proizvodnji v primerjavi z drugimi deli gospodarstva upada – od začetka Bidnovega predsednikovanja do avgusta letos je delež delovnih mest v proizvodnji v celotnem ameriškem gospodarstvu padel z 8,5 na 8,1 odstotka.
