Sreda, 24. 12. 2025, 8.55
4 ure, 8 minut
Trump znova sega po Grenlandiji. Evropski voditelji solidarni z Dansko.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
Dansko je Trump okaral tudi zaradi tega, kar opisuje kot "zanemarjanje ozemlja, saj niso porabili nobenega denarja, nimajo vojaške zaščite, pravijo, da je Danska tja prišla pred 300 leti s čolni – tudi mi smo bili tam s čolni, prepričan sem. Vse bomo morali urediti."
Donald Trump je obudil svoje ambicije po vključitvi Grenlandije v ozemlje ZDA, pri čemer se sklicuje na nacionalno varnost, kar je evropske voditelje spodbudilo k izražanju podpore Danski: "Grenlandija pripada svojemu ljudstvu – in Danska je njen porok." Natanko eno leto po tem, ko je Trump prvič izrazil svoje priključitvene namere v zvezi z Grenlandijo, se vrača po več.
Ameriški predsednik je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za novega posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo s ciljem "priključitve Grenlandije Združenim državam" in ponovil, da ZDA potrebujejo ozemlje za svojo nacionalno varnost, poroča Euronews.
Thank you @realDonaldTrump! It’s an honor to serve you in this volunteer position to make Greenland a part of the U.S. This in no way affects my position as Governor of Louisiana!
— Governor Jeff Landry (@LAGovJeffLandry) December 22, 2025
Njegove komentarje so voditelji držav in vlad EU vzeli resno in predstavljajo enotno fronto proti temu, kar opisujejo kot ameriške ekspanzionistične ambicije do avtonomnega ozemlja, ki je del Kraljevine Danske.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegov minister za Evropo in zunanje zadeve Jean-Noël Barrot sta se na napoved odzvala s ponovno potrditvijo svoje podpore celovitosti danskega ozemlja.
"Grenlandija pripada svojemu ljudstvu. Danska je njen porok. Pridružujem se glasu Evropejcev in izražam našo polno solidarnost," je poudaril Macron.
Zdaj je menda v ospredju varnost, ne minerali
Trump je v torek novinarjem povedal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, ne zaradi mineralov ali nafte, ampak zaradi nacionalne varnosti. "In če pogledate Grenlandijo, so povsod ruske in kitajske ladje. Torej, to potrebujemo za zaščito," meni.
Dansko je tudi okaral zaradi tega, kar opisuje kot "zanemarjanje ozemlja, saj niso porabili nobenega denarja, nimajo vojaške zaščite, pravijo, da je Danska tja prišla pred 300 leti s čolni – tudi mi smo bili tam s čolni, prepričan sem. Vse bomo morali urediti."
Izmuzljivi komentarji
Evropskim glasovom, ki zavračajo ambicije ZDA in kritike Danske, se je pridružila še vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki vztraja, da sta "ozemeljska celovitost in suverenost temeljni načeli mednarodnega prava". Vendar se kljub tonu, ki prihaja iz Washingtona, zdi, da ZDA označuje za zaveznico pri arktični varnosti.
Španski premier Pedro Sánchez je ponovil te izjave. "Spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti je osrednjega pomena za EU in vse narode sveta," je zapisal na X. "Varnost na Arktiki je prednostna naloga, pri kateri si prizadevamo sodelovati z zavezniki in partnerji."
ZDA in Danska sta del Nata, ki naj bi zagotavljal medsebojno obrambo v primeru agresije na eno od svojih članic. To načelo še nikoli ni bilo preizkušeno s konfliktom med članicami zavezništva, če bi ena posegla po ozemlju druge.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je o tem vprašanju doslej molčal. Med tiskovno konferenco s Trumpom v Ovalni pisarni Bele hiše marca se je tudi sam po vprašanju novinarja odločil, da ne bo komentiral.
"Ko gre za Grenlandijo, ali se bo pridružila ZDA ali ne, bom sebe v tej razpravi izpustil, ker nočem v to vpletati Nata," je dejal.
