Putin obljubil pomoč Irancem #vŽivo

14.58 Kremelj: Pripravljeni smo pomagati Iranu, vse je odvisno od njihovih zahtev

Rusija je pripravljena Iranu pomagati na različne načine, odvisno od tega, kaj Teheran zahteva, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"Vse je odvisno od tega, kaj Iran potrebuje," je Peskov povedal novinarjem na tiskovni konferenci in dodal, da je Rusija že ponudila svoja mediacijska prizadevanja, kar je označila za "konkretno obliko pomoči".

Peskov je med drugim povedal, da Trump Putina ni vnaprej podrobno obvestil o načrtovanih napadih. Foto: Reuters Poudaril je tudi, da je Rusija jasno izrazila svoje stališče do vojne med Iranom in Izraelom, kar je po njegovih besedah ​​pomembno dejanje podpore Teheranu. "Naše javno izraženo stališče je tudi oblika podpore iranski strani," je dodal.

Peskov je med drugim povedal, da Trump Putina ni vnaprej podrobno obvestil o načrtovanih napadih. "Podrobnih informacij ni bilo. O temi Irana sta predsednika med nedavnimi pogovori večkrat razpravljala, Rusija je predstavila določene predloge, vendar o tem ni bilo neposrednih podrobnih informacij," je dejal.

13.53 Putin z obsodbo napadov na Iran, a brez konkretnih zavez podpore

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na srečanju z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem obsodil napade na zavezniški Iran kot neizzvane in neupravičene. Teheranu je obljubil podporo, a brez konkretnih zavez, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ta absolutno neizzvana agresija nad Iranom je neupravičena," je Putin ob srečanju z Aragčijem dejal v izjavi, ki jo je prenašala televizija. Iranski minister je Rusijo označil za partnerico Irana in vezi med državama pohvalil kot zelo tesne.

Putin je zagotovil, da si Rusija prizadeva pomagati Irancem, pri čemer ni navedel podrobnosti. 

Odkar je Izrael 13. junija sprožil val napadov na Iran, ki se je odzval z raketami in droni, Rusija Iranu še ni ponudila vojaške pomoči. Putin in drugi visoki predstavniki države so tudi zmanjševali pomen obveznosti Moskve v skladu s strateškim partnerstvom, ki sta ga strani podpisali pred le nekaj meseci, češ da ne gre za obojestranski obrambni dogovor.

Putin se je sicer od izbruha konflikta že večkrat ponudil za posrednika v sporu, kar je ameriški predsednik Donald Trump minuli teden zavrnil.

Peskov je danes vztrajal, da napadi, ki so jih na iranske jedrske objekte v nedeljo izvedle ZDA, ne bodo vplivali na odnose med Moskvo in Washingtonom, češ da gre za različne zadeve.

Iran je ključni zaveznik Rusije na Bližnjem vzhodu in ji med drugim tudi dostavlja bojne drone, ki jih ruske sile uporabljajo v vojni proti Ukrajini.

13.13 Izrael z napadi na jedrske objekte in zapor v Teheranu

Izrael je v nizu novih napadov na Iran danes med drugim ciljal podzemni jedrski objekt Fordo, ki so ga pred tem v nedeljo napadle ZDA, zloglasni zapor Evin in sedež paravojaške milice Basidž v prestolnici Teheran. Izraelski obrambni minister Israel Kac je napade z vidika silovitosti opisal kot brez primere.

O novem izraelskem napadu na Fordo je danes poročalo več iranskih medijev, ki se sklicujejo na izjavo oblasti v provinci Kom, kjer stoji jedrski objekt. Pri obstreljevanju naj sicer ne bi bili ogroženi prebivalci.

Fordo je bil pred tem v nedeljo skupaj z drugima dvema objektoma v Isfahanu in Natancu tarča ameriškega napada s posebnimi bombami za uničenje globoko zakopanih in utrjenih bunkerjev ter predorov.

Izraelski obrambni minister Kac pa je na omrežju X poročal o obsežnih napadih na prestolnico Teheran, kjer naj bi vojska "s silo brez primere ciljala režimske tarče in agencije vladnega zatiranja".

We warned Iran time and again: stop targeting civilians!
They continued, including this morning.
Our response:
Viva la libertad, carajo!@JMilei pic.twitter.com/pVdlWvCDqQ

— Gideon Sa'ar | גדעון סער (@gidonsaar) June 23, 2025

Med tarčami je bil zloglasni zapor Evin, ki že desetletja velja za prizorišče kršitev človekovih pravic političnih oporečnikov. Napad so potrdile tudi iranske oblasti, glede na izjave katerih je na objektu nastala škoda, a razmere naj bi bile pod nadzorom.

Med tarčami je bil po besedah Kaca tudi sedež paravojaške milice Basidž, ki jo iranska vlada večkrat uporablja pri zatiranju protestov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13.09 Iran: Z minometom nad Američane v Siriji

Ameriško vojaško oporišče Qasrak v zahodnem delu sirke province Hasakah je bilo danes tarča minometnega napada, poroča iranska tiskovna agencija Mehr. 

Po informacijah arabske agencije Al Maalomah so oporišče napadli zgodaj zjutraj z minometno granato. Trenutno ni znano, kdo je odgovoren za napad oziroma od kod je bil izstreljen izstrelek.

Po napadu so v oporišču uvedli poostrene varnostne ukrepe, zlasti na glavnem vhodu. Ameriški kontingent je bil nemudoma postavljen v stanje visoke pripravljenosti, v zrak so se dvignili helikopterji, vojaki pa so začeli pregledovati območje okoli oporišča.

Dogodek dodatno zaostruje razmere v Siriji, kjer so ameriške sile pogosto tarča napadov različnih oboroženih skupin. Čeprav odgovornost za napad še ni potrjena, incident poudarja ranljivost ameriške prisotnosti v regiji in možnost nadaljnjih vojaških zaostritev.

12.38 IAEA na območju jedrskega objekta Fordo pričakuje večjo škodo

Na območju podzemnega jedrskega objekta Fordo na severu Irana je po nedeljskih ameriških napadih pričakovati veliko škodo, je danes v prvi oceni dejal vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi. Pozval je k prekinitvi ognja, da bi lahko na prizoriščih napadov preverili, kaj se je zgodilo z zalogami obogatenega urana.

Grossi je na današnjem zasedanju sveta guvernerjev IAEA na Dunaju dejal, da je na območju Forda, ki je zgrajen globoko pod zemljo, videti kraterje, a trenutno ne more nihče v celoti oceniti škode.

Glede na uporabljen eksploziv in občutljivost tamkajšnjih centrifug za bogatenja urana pa je verjetno, da je škoda velika, je dejal. "Trenutno nihče, niti IAEA, ne more v celoti oceniti podzemne škode v Fordu," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Pozval je k prekinitvi ognja, ki bi omogočila dostop do jedrskih objektov v Iranu. "Inšpektorjem moramo omogočiti, da se vrnejo na prizorišče in ugotovijo, kaj se je zgodilo z zalogami urana, zlasti 400 kilogrami obogatenega na 60 odstotkov," je dejal ob odprtju srečanja na Dunaju.

Kot je dodal, je Teheran 13. junija - ko je Izrael začel napade na Iran - nanj naslovil pismo, v katerem ga je obvestil o sprejetju posebnih ukrepov za zaščito jedrske snovi. V zadnjih dneh so se sicer pojavljala ugibanja, da je Iran obogateni uran še pred ameriškimi napadi umaknil drugam.

12.03 Izraelski raketni napadi pretresli Iran: eksplozije v Teheranu in Karadžu

Iranski mediji poročajo o eksplozijah v Teheranu. Informacijo je objavil poluradni vir Nour News, ki poroča, da je bila v središču glavnega mesta vrsta eksplozij.

Massive smoke cloud in Tehran now. pic.twitter.com/OzahK6mcsK

— Clash Report (@clashreport) June 23, 2025

Po poročanju izraelske vojske so njihove zračne sile sprožile val napadov na vojaške cilje v Teheranu.

Poleg Teherana so izraelske rakete zadele tudi mesto Karadž na severu Irana, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji. Agencija Fars News poroča, da so bili napadi natančno usmerjeni, vendar podrobnosti o škodi ali žrtvah še niso znane.

11.12 Kitajska opozarja na nevarnost razširitve iransko-izraelskega konflikta

Kitajska je danes pozvala Iran in Izrael k umiritvi napetosti, da se konflikt med njima ne bi razširil. Poudarila je, da mora mednarodna skupnost storiti več, da vojna ne bi vplivala na svetovno gospodarstvo. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU je opozorila, da bi bilo posebej nevarno zaprtje Hormuške ožine, ki ne bi koristilo nikomur.

Napadi med Iranom in Izraelom se nadaljujejo 11. dan, Izrael danes napada predvsem cilje na zahodu Irana. Teheran ob tem napoveduje odločen odgovor na nedeljski napad ZDA na njegove jedrske zmogljivosti, češ da to odpira vrata širjenju vojne v regiji.

Pot politične rešitve

"Kitajska poziva sprti strani, naj preprečita ponovno zaostrovanje razmer, se odločno izogneta širjenju vojne in se vrneta na pot politične rešitve," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.

Poudaril je, da mora mednarodna skupnost storiti več, da konflikt ne bi vplival na svetovno gospodarstvo, ter opozoril, da so Perzijski zaliv in okoliške vode pomembne mednarodne trgovinske poti. "Ohranjanje varnosti in stabilnosti v tej regiji je v skupnem interesu mednarodne skupnosti," je dodal.

Svet se boji, da bo Iran v odgovor na ameriški napad zaprl strateško pomembno Hormuško ožino, ki je ključna trgovska pot. Iranski parlament je zaprtje ožine izglasoval že v nedeljo, a končno odločitev o tem bo sprejel iranski vrhovni svet za nacionalno varnost, na čelu katerega je ajatola Ali Hamenej.

Gospodarski samomor

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pozval Kitajsko, ki velja za zaveznico Irana, naj pomaga preprečiti zaprtje Hormuške ožine. Pred tem je posvaril Iran, da bi zaprtje te poti zanj pomenilo gospodarski samomor.

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da Unijo skrbijo morebitni povračilni ukrepi in stopnjevanje vojne. "Zlasti zaprtje Hormuške ožine bi bilo zelo nevarno in ne bi bilo dobro za nikogar," je dejala novinarjem pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov Unije v Bruslju.

Skozi okoli 55 kilometrov široko trgovsko pot med Iranom in Omanom potuje skoraj petina svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega zemeljskega plina.

Kitajska, Indija, Japonska, Južna Koreja ...

Zaprtje ožine bi zlasti močno škodovalo Kitajski. Drugo največje gospodarstvo na svetu kupuje skoraj 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, za katerega veljajo sankcije Zahoda zaradi iranskega jedrskega programa in kršitev človekovih pravic.

Tudi druga velika azijska gospodarstva, vključno z Indijo, Japonsko in Južno Korejo, so v veliki meri odvisna od surove nafte, ki jo prevažajo skozi ožino.

Teheran je v preteklosti že grozil z zaprtjem Hormuške ožine, kar bi omejilo trgovino in vplivalo na svetovne cene nafte, vendar te grožnje ni nikoli uresničil.

9.13 Iranska vojska grozi ZDA: Morda ste vi začeli ta vojni ples, a mi ga bomo končali

Po napadu ZDA na iranska vojaška jedrska oporišča je Teheran razglasil, da so Američani zdaj del legitimnih vojaških ciljev. V videoizjavi je tiskovni predstavnik iranskega vojaškega poveljstva Ebrahim Zolfaqari poudaril, da bo Washington moral plačati visoko ceno za svoja dejanja.

Zolfaqari je v zaključku videa neposredno nagovoril nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z besedami: "Trump, kockar – morda ste vi začeli ta vojni ples, a mi ga bomo končali." Tudi drugi iranski visoki poveljniki so poudarili, da je Iran pripravljen na odločilen odgovor.

General Hatami je v govoru vojaškim poveljnikom izpostavil, da bo Iran odgovoril na vsak zločin ZDA z odločnostjo in močjo. Poudaril je, da je boj za neodvisnost in čast države del njihove dolžnosti. Ob njem so sedeli ključni predstavniki vseh vej iranske vojske, kar dodatno nakazuje na resnost priprav.

8.32 Iran Trumpu grozil dan pred napadom

Po navedbah ameriških virov naj bi Iran dan pred napadom ZDA poslal sporočilo Donaldu Trumpu, v katerem je grozil z aktivacijo svojih terorističnih celic znotraj Združenih držav. Grožnjo naj bi Trump dobil v času vrhu G7 v Kanadi, ki ga je ameriški predsednik predčasno zapustil.

Zaradi domnevnih groženj so ameriške varnostne službe skupaj z ministrstvom za domovinsko varnost dvignile stopnjo pripravljenosti. Posebej pozorni so v večjih mestih, kjer obstaja povečana nevarnost napadov.

Ministrstvo opozarja, da bi morebitna verska fatva iranskega vodstva, ki bi pozivala k maščevalnim dejanjem, še povečala nevarnost nasilnih napadov na ameriških tleh. Američane tudi skrbi, da bi Iran lahko izvedel kibernetske napade na ameriško infrastrukturo ali neposredno ciljal uradne osebe.

7.00 State Department Američane ob potovanju v tujino opozarja na previdnost

Ameriško zunanje ministrstvo je v nedeljo državljane, ki nameravajo potovati v tujino, pozvalo, naj bodo bolj previdni. State Department je opozorilo izdal po ameriških zračnih napadih na Iran, ki obljublja neopredeljene povračilne ukrepe ob neopredeljenem času in kraju.

"Spopad med Izraelom in Iranom je povzročil motnje v potovanjih in občasna zapiranja zračnega prostora nad Bližnjim vzhodom. V tujini obstaja možnost demonstracij proti ameriškim državljanom in interesom. State Department svetuje državljanom, naj bodo bolj previdni, pozorno preberejo opozorila o potovanjih, informacije o državah in zadnja varnostna opozorila o državah, ki jih nameravajo obiskati," piše v svarilu.

To sledi nedeljskim napadom ameriških bombnikov na tri jedrske objekte v Iranu, ki so po navedbah ameriške strani povzročili ogromno škodo. Teheran je napovedal odgovor in med drugim zagrozil z napadi na ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Kot legitimno tarčo je označil tudi vse države v regiji, ki naj bi jih ZDA uporabile pri napadih na Iran.

ZDA so v soboto začele izvajati evakuacijske polete za ameriške državljane iz Izraela. Prav tako so osebju na diplomatskih misijah v Iraku in Libanonu naročile, naj zapustijo državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

4.37 Iranske rakete naj bi zadele izraelsko letališče Ben Gurion

V iranskem odgovoru na sobotni ameriški napad so rakete v nedeljo zadele več tarč v Izraelu, med njimi mednarodno letališče Ben Gurion v Tel Avivu, biološki raziskovalni objekt, logistične baze in razne poveljniške in nadzorne centre, poročanje iranske tiskovne agencije Irna navaja tiskovna agencija AFP.

Irna je poročala, da je proti Izraelu v 20. valu iranskega odgovora odletelo 40 raket. Izraelska policija je poročala, da so cilje zadele tri rakete, pri čemer je bilo 23 ranjenih, navaja AFP.

Izraelska vojska je v ponedeljek zjutraj sporočila, da Iran nadaljuje raketne napade, po državi so zatulile sirene, ljudje so se umaknili v zaklonišča, o žrtvah pa najprej niso poročali.

Izraelska vojska je še sporočila, da so njena letala v nedeljo v Iranu zadela več deset vojaških tarč, med njimi izstrelišče raket dolgega dosega v mestu Jazd v središču Irana.

Iranski mediji so poročali, da je bilo v teh napadih ubitih devet pripadnikov Revolucionarne garde, raketa pa naj bi zadela še reševalno vozilo in ubila tri ljudi.

Guverner Teherana Mohamed Sadeg Motamedian je poročal, da je bilo od prvih izraelskih napadov 13. junija doslej v prestolnici napadenih več kot 200 lokacij.

Izraelski napadi na Iran naj bi do nedelje zahtevali več kot 400 smrtnih žrtev, iranski odgovori na napade pa so na izraelski strani ubili 24 ljudi, navaja AFP.

Svetovalec ajatole Alija Hameneja Ali Akbar Velajati je v nedeljo dejal, da bodo kot legitimno tarčo jemali vsako državo v regiji Bližnjega vzhoda in drugje, ki jo ameriške sile izkoriščajo za napade na Iran. "Amerika je napadla srce islamskega sveta in jo čakajo nepopravljive posledice," je Izjavil Velajati.

Tudi predsednik države Masud Pezeškian je zagotovil, da bodo ZDA dobile odgovor na napade, še en svetovalec Hameneja Ali Šamkani pa je dejal, da četudi bodo v napadih uničeni jedrski objekti, igra ne bo končana, ker bo obogateni uran ostal skupaj z avtohtonim znanjem in politično voljo, navaja AFP.

Posledice ameriških napadov na tri jedrske objekte v Iranu še niso jasne, vendar pa ameriški mediji poročajo, da je Iran obogateni uran najverjetneje že preselil nekam na varno. Izrael je napade na Iran utemeljil s ciljem uničenja jedrskega programa Teherana.

2.01 Trump namignil na spremembo režima v Iranu

Predsednik ZDA Donald Trump je v nedeljo zvečer na svojem družbenem omrežju Truth Social namignil, da bi se lahko v Iranu spremenil režim. Člani njegove vlade so v nedeljo čez dan zatrjevali, da sobotni zračni napadi na tri iranske jedrske objekte niso bili namenjeni spremembi režima.

"Uporaba izraza sprememba režima ni politično korektna, vendar če sedanji iranski režim ne bo mogel Irana narediti spet velikega, zakaj potem ne bi bila sprememba režima? MIGA," je zapisal Trump.

Nato je objavil še, da so bombniki B-2, ki so izvedli napad na Iran, varno pristali v Misuriju po dobro opravljenem delu. Zatrdil je, da so povzročili ogromno škodo na objektih.

Obrambni minister Pete Hegseth je pred tem zatrdil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo režima v Iranu, državni sekretar Marco Rubio pa je dejal, da so se ZDA zdaj pripravljene pogajati z Iranom, je poročala televizija CBS.

Iran se je pogajal z ZDA o svojem jedrskem programu, dokler ga ni 13. junija napadel Izrael.

00.30 Zunanji ministri EU o Iranu in odnosih z Izraelom, Fajonova o Beti Hohler

Zunanji ministri članic EU bodo danes razpravljali o ugotovitvah pregleda sporazuma z Izraelom, ki ga je zaradi humanitarne krize v Gazi sprožila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Govorili bodo še o izraelsko-iranskem konfliktu, potem ko so ZDA v noči na nedeljo napadle jedrske objekte v Iranu.

Kallas bo danes zunanjim ministrom predstavila ugotovitve pristojnih služb Unije o tem, ali Izrael spoštuje drugi člen pridružitvenega sporazuma, ki določa, da odnosi med Unijo in Izraelom temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so ugotovile, da obstajajo znaki, da Izrael morda ni spoštoval svojih obveznosti.

Med pobudnicami pregleda sporazuma, ki ureja predvsem trgovinske odnose, je bila tudi Slovenija. Premier Robert Golob je v soboto dejal, da bo treba sporazum suspendirati, če bo iz poročila razvidno, da Izrael krši mednarodno humanitarno pravo.

V okviru razprave o Bližnjem vzhodu bodo zunanji ministri govorili še o konfliktu med Izraelom in Iranom, ki se je pretekli konec tedna z napadom ZDA na iranske jedrske objekte še zaostril. Kallas je v nedeljskem odzivu pozvala k zmanjšanju napetosti in vrnitvi k pogajanjem.

Že pred zasedanjem bodo na neformalnem zajtrku o zadnji zaostritvi napetosti govorili z vodjo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaelom Grossijem.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa bo po pričakovanjih na zasedanju ministrske kolege opozorila na sankcije, ki so jih ZDA v začetku meseca uvedle proti sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Beti Hohler. Že takoj po uvedbi je pozvala k uporabi zakonodaje EU, namenjene zaščiti državljanov Unije pred ukrepi tretjih držav.

Zunanji ministri imajo na dnevnem redu zasedanja še nadaljnjo podporo Ukrajini v boju z rusko agresijo na Ukrajino.

Novice Znano je, kako so ZDA napadle iranske jedrske objekte #foto

Novice Se bo Iran odločil za to usodno potezo?

Novice Golob pozval k umiritvi napetosti in k pogajanjem, Janša je Trumpu čestital