Sreda, 11. 7. 2018, 11.46
6 let, 4 mesece
Trump: Nemčija je postala ruska ujetnica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,02
5
Ameriški predsednik Donald Trump je danes ob začetku vrha Nato v Bruslju napadel Nemčijo, ko je dejal, da je zaradi "neprimernega" dogovora z Moskvo glede plina postala njena "ujetnica". Ponovno je kritiziral tudi premajhne izdatke za obrambo. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je preostalim zaveznicam že stopil v bran.
"Nemčija je ujetnica Rusije, ker dobiva toliko svoje energije od nje," je dejal Trump na delovnem zajtrku o dogovoru med Berlinom in Moskvo o plinovodu Severni tok 2 in presenetil Stoltenberga.
V govoru kritiziral Nemčijo
"Vsi govorijo o tem po vsem svetu, govorijo, da vam mi plačujemo milijarde dolarjev, da vas branimo, ampak vi plačujete milijarde dolarjev Rusiji," je nadaljeval. Sklenil pa, da Rusija "popolnoma nadzoruje" Nemčijo.
Ponovno je kritiziral tudi preostale članice, češ da premalo vlagajo v obrambo in da jih morajo ZDA braniti že "desetletja". Stoltenberg je stopil v bran preostalim članicam zavezništva in pojasnil, da so države v obrambo že začele vlagati več in da bodo storile še več. "Močen Nato je dober za Evropo, je pa tudi dober za ZDA," je dejal. Kljub kritikam, ki jih je Trump namenil Merklovi, pa je zatem že poudaril, da imata "s kanclerko zelo zelo dober odnos''.
Generalni sekretar je še dodal, da so že v obdobju hladne vojne članice Nata gospodarsko sodelovale z Rusijo. Voditelji 29 članic zveze Nato so danes v senci čezatlantskih trenj v Bruslju začeli razpravo o krepitvi obrambnih izdatkov za učinkovito soočanje z varnostnimi izzivi. Vrh zveze bo še v četrtek.
Trump pozval k zvišanju obrambnih dodatkov, zvišala jih je tudi Slovenija
Ameriški predsednik Donald Trump je danes na vrhu zveze Nato po neuradnih informacijah pozval k zvišanju zavezniškega cilja za obrambne izdatke z dveh na štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v odzivu na ta poziv opozarja na osredotočenost na dogovorjeni cilj dveh odstotkov.
Članice Nata so se zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju, da za obrambo namenjajo dva odstotka BDP. Ta cilj naj bi letos izpolnilo osem držav: poleg ZDA še Velika Britanija, Grčija, Estonija, Latvija, Poljska, Romunija in Litva.
Do leta 2024 pa naj bi ga izpolnilo sedemnajst zaveznic. Poleg omenjene osmerice še Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Francija, Madžarska, Črna gora, Slovaška in Turčija.
Slovenija je minuli teden tik pred vrhom na hitro sprejela sklep o dodatnem povečanju obrambnega proračuna za 12 milijonov evrov, s čimer zagotavlja, da bodo obrambni izdatki letos znašali odstotek BDP. Slovenski cilj do leta 2025 je 1,2 odstotka BDP, kar po neuradnih ocenah nikakor ni verodostojen načrt.
5