Torek, 14. 2. 2023, 13.11
1 leto, 10 mesecev
Stoltenberg ne izključuje ločenega vstopa Švedske in Finske v Nato
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
"Glavno vprašanje ni, ali bosta finski in švedski pristop ratificirana skupaj, ampak da bosta oba ratificirana čim prej," je poudaril Stoltenberg.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju dejal, da si zelo prizadeva, da bi Turčija in Madžarska čim prej ratificirali pristopna protokola Finske in Švedske za članstvo v zavezništvu. Vendar pa je zatrdil tudi, da ne izključuje možnosti, da nordijski državi v Nato vstopita ločeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Glavno vprašanje ni, ali bosta finski in švedski pristop ratificirana skupaj, ampak da bosta oba ratificirana čim prej," je v belgijski prestolnici, kjer se udeležuje srečanja kontaktne skupine za Ukrajino in zasedanja obrambnih ministrov članic Nata, poudaril Stoltenberg.
Po ruskem napadu na Ukrajino sta nordijski državi po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Turčija in Madžarska ostajata edini od 30 držav članic Nata, ki še nista ratificirali njunega vstopa.
Odkar je sredi januarja na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu švedsko-danski desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana, je Ankara večkrat opozorila, da bi turški parlament lahko ratificiral le vstop Finske v zavezništvo.
Turčija Švedski postavila pogoje
Turčija je Švedski že pred tem postavila več pogojev za vstop. Med drugim zahteva izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), kot tudi vpletenih v poskus državnega udara leta 2016. Stockholm je do zdaj izpolnil le nekatere od zahtev.
Finske oblasti vztrajajo, da se želijo Natu pridružiti skupaj s sosedo. Po incidentu s Koranom pa je anketa, ki jo je v začetku tega meseca objavil finski dnevnik Ilta-Sanomat, pokazala, da je večina Fincev pripravljena vstopiti v zvezo tudi brez svojih zahodnih sosedov.
