So v Makedoniji napadli plačanci?

Makedonski premier Nikola Gruevski ne počiva. Odstavil je ministrico za notranje zadeve Gordano Jankulovsko in šefa obveščevalcev Saša Mijalkova. V odstopnih izjavah sta oba napisala, da sta odstopila, ker bi s tem rada pripomogla k reševanju krize.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da sta tako ministrica kot šef obveščevalcev protagonista večine objavljenih prisluhov in afer, ki jih v javnost že od pomladi kot "bombe" pošilja vodja makedonske opozicije Zoran Zeav. Tako je Gruevski z eno potezo rešil dve težavi: odgovornost za Kumanovo, na neki način pa je ugodil tudi opoziciji.

Še vedno pa ni jasno, kaj se je v Kumanovu zares dogajalo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je vse makedonske politične predstavnike pozval, naj izvedejo transparentno preiskavo dogodka, da bi ugotovili, kaj se je zares zgodilo. Nato in Evropska skupnost ne podpirata takšnega "boja makedonske vlade proti teroristom".

Teroristi bi imeli jasne cilje V medijih se kljub temu pojavlja vse več teorij, kdo so bili napadalci. V makedonskem tedniku Sloboden pečat je upokojeni general makedonske vojske Ilija Nikolovski navedel možnost, da so bili napadalci plačanci. Nikolovski je bil leta 2001, ko so izbruhnili medetnični konflikti, poveljnik Drugega vojaškega korpusa. Ocenjuje, da so se v Kumanovu zgodili spopadi s plačanci ter da so organizatorji izgubili nadzor. "Položaj je zelo zapleten, z veliko neznankami.

Nekaj takega se je najavljajo že mesece. V medijih so se že prej pojavljale novice o plačancih, ki naj bi jim plačali dva milijona evrov za napade v Makedoniji," je opomnil general in se ob tem spomnil tudi na incident v vasi Gošince pred dvema tednoma: "Hitro se je pozabilo na Gošince ter na to, da je bilo v tisti karavli ob napadu sto avtomatskih pušk in drugo orožje. Kje je zdaj to orožje?" Makedonska policija je našla le del orožja, do zdaj pa še ni znano, ali je bilo to orožje uporabljeno v streljanju v Kumanovu.

Prepričan je, da se je policija v Kumanovu borila proti plačancem, ki imajo izkušnje iz vojne. "Prvi ljudje te skupine so profesionalci, ki so dobili veliko denarja, druge pa so rekrutirali s po nekaj tisoč evri. Če se res govori o terorizmu, potem je treba vedeti, kakšni so motivi in cilji teroristov. Do zdaj smo slišali le to, da hočejo destabilizirati državo. Teroristi imajo vedno zelo konkretne cilje," je dodal general.

Islamska država na Balkanu Spet drugi analitiki govorijo o terorizmu širšega konteksta. Srbska agencija Srna je recimo objavila intervju z ameriškim strokovnjakom za Balkan Stevenom Meyerjem.

Ta je prepričan, da so napadi v Makedoniji "nevarna eskalacija radikalnega islamskega nasilja". Kot razlog za to navaja Islamsko državo: "Bolj ko bo uspešna Islamska država v Siriji, bolj bo to vabljivo tudi za radikalne islamiste na Balkanu. Ti v Islamski državi vidijo popoln primer, kako bi tudi na območju Balkana lahko vzpostavili podobno veliko državo."

Na veliko državo so še posebej občutljivi Srbi, ki so nemudoma po dogodkih v Kumanovu zatrdili, da je to začetek boja za Veliko Albanijo. Zato so v Srbiji povišali raven varnosti, saj nekateri analitiki napovedujejo tudi možnost napadov v Srbiji. Tudi notranji minister Republike srbske Dragan Lukač je dejal, da so v republiki v pripravljenosti za obrambo pred morebitnimi napadi teroristov, ki se bodo gotovo preselili čez makedonske meje. "Imamo informacije, da se boj nadaljuje, ne izključujemo možnosti, da se skupini pridružijo novi teroristi in da se spopad razširi. Očitno delujejo v smeri ustanovitve Velike Albanije," je dejal za Srno. Ob tem je spomnil, da so pred kratkim tudi v Republiki srbski bili priča terorističnim napadom v Zvorniku.

Medtem se v Makedoniji nadaljujejo mirni opozicijski protesti pred parlamentom in vlado. Poleg do zdaj izraženih zahtev želijo tudi, da vlada izpusti vse protestnike, ki so jih aretirali po demonstracijah 5. maja. Velike proteste pa napovedujejo za 16. maj.