Nedelja, 9. 8. 2020, 7.41
4 leta, 3 mesece
Slovenija bo Libanonu namenila 200.000 evrov humanitarne pomoči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
5
Slovenija bo za nujno humanitarno pomoč Libanonu namenila 200.000 evrov, prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite pa bo v to državo napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči, je na sobotni dopisni seji sklenila vlada.
Finančna sredstva so preko Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) ter Caritasa Internationalis namenjena prebivalcem Bejruta. Preko IFRC je pomoč prejel libanonski Rdeči križ. Preko Caritas Internationalis pa je končni prejemnik libanonski Karitas, so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Ministrstvo za obrambo bo poleg tega v Libanon napotilo strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči v okviru enote strokovnjakov civilne zaščite Evropske unije. Napotitev je predvidena za 14 dni, s pričetkom 7. 8., je po dopisni seji še sporočila vlada, piše STA.
Eksplozija poškodovala pol mesta
Libanonsko prestolnico je v torek pretresla silovita eksplozija v pristanišču, ki je uničila ali poškodovala pol mesta in zahtevala več kot 150 življenj, okoli 6000 ljudi je ranjenih. Eksplozijo naj bi povzročil požar v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata. Okoli 20 ljudi še vedno pogrešajo, iskalna akcija pa se nadaljuje.
Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona bo danes potekala mednarodna donatorska konferenca za Libanon. Udeležbo je med drugim že potrdil ameriški predsednik Donald Trump, v imenu Evropske unije pa se je bo udeležil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, piše STA.
Na protestih, ki so v soboto divjali v Beirutu, je bilo ranjenih več sto ljudi, en policist je izgubil življenje. Libanonski premier Hassan Diab je v luči dogajanja po eksploziji, ki je razdejala prestolnico države in razbesnela množice, napovedal predlog predčasnih volitev.
Na protestih se je v soboto zbralo med 5000 in 10.000 ljudi, ki so izražali jezo nad delovanjem oblasti, zahtevali reforme, odhod celotnega vladajočega političnega razreda, obenem pa so se želeli spomniti ubitih v torkovi eksploziji.
Protesti so se sprevrgli v spopade med protestniki in policisti. Ti so uporabili gumijaste naboje in solzivec, da bi pregnali zbrane, izmed katerih so številni vdrli v več vladnih poslopij, vključno z ministrstvi za zunanje zadeve, gospodarstvo in energetiko.
5