Slovenci od Merklove želijo, da bi varčevala, a hkrati spodbujala rast

Nemčija velja za motor evropske gospodarske rasti. Kanclerka Angela Merkel iz konservativne krščanskodemokratske CDU vseskozi od začetka krize, iz katere se evroobmočje kljub nekaterim pozitivnim znakom še ni izkopalo, zagovarja politiko fiskalne previdnosti oziroma varčevanje. Do zdaj so bili pri izvajanju varčevalne politike njeni koalicijski partnerji poslovnežem naklonjeni liberalci, ki pa so po volitvah 22. septembra ostali pred parlamentom.

Merklova se je v iskanju novega koalicijskega partnerja obrnila k drugouvrščenim socialdemokratom, kar je sprožilo vprašanje, ali bo morala kanclerka vsaj nekoliko stopiti na zavoro pri varčevanju in s tem tudi zmanjšati varčevalni pritisk na evropske partnerice. SPD ni naklonjen varčevalni politiki Merklove, za katero meni, da je še poslabšala razmere v težavnih evropskih državah. Socialdemokrati od Merklove zaradi visoke brezposelnosti, še posebej med mladimi, tako v Grčiji kot v Španiji zahtevajo strategijo gospodarske rasti.

Vsak peti meni, da je treba omiliti varčevanje Katera od naslednjih poti Nemčije bi bila po vašem mnenju najboljša za Evropo, je v telefonski javnomnenjski raziskavi za Planet Siol.net med 14. in 19. oktobrom agencija Episcenter spraševala 698 anketirancev. Največ, 45,7 odstotka vprašanih, jih je odgovorilo, da bi bilo za Evropo najbolje, če Nemčija še naprej varčuje, a hkrati spodbuja gospodarsko rast. Nekaj manj, 30,9 odstotka, jih je odgovorilo, da bi bilo najbolje, če Nemčija nadaljuje (varčevalno) politiko kanclerke Angele Merkel, 21,1 odstotka pa je prepričanih, da bi moralo največje evropsko gospodarstvo omiliti varčevalno politiko.

SPD je med svojih deset zahtev za sodelovanje v veliki koaliciji, pri katerih ne namerava popustiti, med drugim uvrstila uvedbo minimalne urne postavke, ki naj bi znašala 8,5 evra, enako plačilo za oba spola in povečanje investicij v infrastrukturo in izobraževanje. Nemški gospodarstveniki opozarjajo oziroma se sprašujejo, kje bodo v Berlinu zbrali denar za radodarne socialne izdatke, ki jih zahteva SPD, če ne bodo dvignili davkov, čemur kategorično nasprotujejo konservativci. SPD se je zahtevi po zvišanju davkov za najbogatejše, svoji predvolilni obljubi, pragmatično odpovedala, saj bi bila v nasprotnem primeru možnost črno-rdeče koalicije precej zmanjšana.

Barroso opozoril Nemčijo pred manj varčevanja Kakšno pot si za Nemčijo želi, je jasno povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je največji nemški stranki, predvsem SPD, pozval, naj največje evropsko gospodarstvo vztraja pri evropski varčevalni politiki. "Ne bi bilo pametno opustiti trenutne poti konsolidacije proračunov, strukturnih reform in neposrednih investicij," je dejal v intervjuju za nemški časnik Bild. Hkrati bi se morala Evropa osredotočiti na "vzpostavljanje zaupanja, rast in ustvarjanje novih delovnih mest," je dodal Portugalec, ki pripada istemu konservativnemu evropskemu bloku kot CDU – Evropski ljudski stranki. Barroso je dodal, da ima dobre izkušnje z veliko koalicijo, ki sta jo unija CDU/CSU in SPD tvorili med letoma 2005 in 2009. "Močna nemška vlada, ki se zavzema za Evropo, bi bila pomemben signal," je poudaril.

Precej slabšo izkušnjo z veliko koalicijo, natančneje z izidom volitev, ki so ji sledile, imajo socialdemokrati, zato je bilo pred začetkom koalicijskih pogajanj v stranki precej takih, ki so (bili) zelo skeptični do novega sodelovanja z Merklovo. Končno besedo o koalicijski pogodbi bo zato imelo okoli 470 tisoč članov SPD.