Torek, 30. 9. 2025, 18.34
3 ure, 15 minut
Se v Pridnestrski republiki lahko zgodi Ukrajina?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
V Tiraspolu, glavnem mestu mednarodno nepriznane Pridnestrske republike, je videti tako lastne nacionalne kot tudi ruske državne simbole.
Po zmagi proevropske Stranke akcije in solidarnosti predsednice Maie Sandu v Moldaviji se odpira vprašanje, kaj bo nadaljnje približevanje EU pomenilo za Pridnestrje, ozemlje na skrajnem vzhodu države, ki meji na Ukrajino. Delež Rusov in Ukrajincev je v Pridnestrju visok, ponekod krepko presega število Moldavcev. Ali se lahko ponovi ukrajinski scenarij, po katerem bi si Rusija z vojaško agresijo priključila dele Pridnestrja? Oblast mednarodno nepriznane entitete si sicer že vse od leta 2006 prizadeva za priključitev k Rusiji.
Trenutno so razmere še mirne, vendar gre za prorusko območje zamrznjenega konflikta, glede katerega geopolitični analitiki pogosto omenjajo možnost prelitja vojaške agresije čez ukrajinsko mejo. Ta teden je po objavi volilnih izidov tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil, da je Moldavija povsem prekinila dialog z Rusijo, zaradi česar naj bi bili pogovori o mirni rešitvi pridnestrskega vprašanja onemogočeni.
Za komentar glede razmer v Pridnestrju in tega, ali je mogoča ponovitev ukrajinske izkušnje, smo vprašali obramboslovca Klemna Grošlja.
"Ne zares. V Pridnestrju je prisoten en sam ruski vojaški kontingent, ki je v bistvu ostanek nekdanje 14. gardijske armade iz časa generala Lebedova. Danes te sile ne morejo sprožiti neke večje zaostritve," meni sogovornik. Tisto, kar je v Moldaviji bolj verjetno, je, da se zgodi notranjepolitični razkol med proruskimi in proevropskimi političnimi silami, ki bi ga Rusija seveda lahko izrabila. Ampak vojaško Rusija v Pridnestrju ne more pomagati, ker je vmes vendarle Ukrajina. Pridnestrje je tudi gospodarsko zelo izolirano območje, saj je povsem odvisno od Rusije," dodaja.
Rusiji se morda ne ljubi odpirati nove fronte
Nek eskalacijski potencial je zagotovo prisoten, ni pa verjetno, da bi se zgodila kakšna ruska vojaška avantura v smislu posredovanja. "Upoštevati je treba sicer, da ima Pridnestrska republika vendarle nekaj vojaške moči zaradi orožja prej omenjene 14. armade, ki ga je podedovala, tako da na papirju se konflikt lahko zgodi. Težko pa je oceniti, koliko so se prebivalci Pridnestrja trenutno pripravljeni dejansko boriti," razmišlja Grošelj.
"Kar je v Moldaviji bolj verjetno, je, da pride do notranjepolitičnega razkola med proruskimi in proevropskimi političnimi silami, ki bi ga Rusija seveda lahko izrabila," meni obramboslovec Klemen Grošelj.
Vsakih nekaj let se pojavijo pobude o priključitvi Pridnestrja k Rusiji, zadnja takšna sega v februar 2024, ko so predstavniki vrhovnega sveta republike zaprosili za "zaščito in ekonomsko pomoč" Rusije, saj da jih ogrožata Moldavija in Nato.
Pred leti, pred vojno v Ukrajini, še v času vladavine Viktorja Janukoviča, je bil položaj drugačen. "Imeli so prost dostop, uporabljali so ukrajinska pristanišča in preostale povezave, kar je bilo za Pridnestrje pomembno, saj ima območje kar precej težke industrije, tudi orožarske, ki pa se pretaka na črni trg. Gre v bistvu za na pol mafijsko in koruptivno državo, vodeno zelo klientelistično in kljub spremembam oblasti in vojni v Ukrajini ti črni kanali verjetno še vedno delujejo," pojasnjuje Grošelj.
Še dolga pot Moldavije do EU
V Pridnestrju je še vedno prisotnih okoli 700 ruskih vojakov, tako imenovanih mirovnikov, konflikt z njimi pa bi lahko sprožil nepredvidljiv odziv Rusije. "Ki pa vendarle nima neomejenih zmogljivosti, saj je izčrpana že zaradi vojne v Ukrajini," meni Grošelj. Pričakuje, da bo Pridnestrje v večji meri igralo vlogo destabilizatorja, ki bo onemogočil oziroma zaviral moldavsko približevanje Evropski uniji.
Kljub navdušenju EU nad izidom volitev v Moldaviji ta temeljnih problemov ne rešuje, saj osrednja oblast Pridnestrja v bistvu ne nadzoruje. Poskus uveljavitve oblasti bi lahko prinesel začetek novega oboroženega konflikta, kakršen je med separatisti in Moldavijo potekal v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja.
Problem bi lahko predstavljal tudi razmah skrajno desnih, v osnovi prorusko usmerjenih populističnih sil v sosednjih državah, denimo Romuniji, ki je družbeno globoko razklana in ki bi se v primeru konflikta lahko angažirala. "Upamo pa lahko, da bo politična modrost preprečila tovrstne črne scenarije," sklene Grošelj.
