Četrtek, 9. 2. 2023, 9.45
1 leto, 10 mesecev
Lenarčič: EU pomaga z največjim mehanizmom iskanja in reševanja do sedaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
2
Reševalni psi se zaradi razbite steklovine in drugih ostrih predmetov pri delu pogosto poškodujejo.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je danes prispel v turško mesto Gaziantep, kjer se bo sestal s podpredsednikom turškega urada za upravljanje naravnih nesreč in humanitarnimi organizacijami iz Sirije. Skupaj z ekipo EU za civilno zaščito in uradom EU za humanitarno pomoč si bo ogledal kraj nesreče in potek reševalnih operacij.
"Pravkar sem prispel v Gaziantep. Kolegi iz civilne zaščite me obveščajo o razmerah na prizadetih območjih, kjer EU pomaga pri reševanju življenj z našim največjim mehanizmom iskanja in reševanja doslej," je Lenarčič zapisal na Twitterju.
In response to the #earthquake in 🇹🇷, we are mobilising the #rescEU strategic reserve to deliver temporary shelter from 🇪🇺 emergency stockpiles hosted by 🇸🇪 and 🇷🇴.
— Janez Lenarčič (@JanezLenarcic) February 9, 2023
This is next to 24 European countries offering 38 rescue and medical teams via the #EUCivilProtectionMechanism. pic.twitter.com/8l3iV9JhOz
Kasneje je tvitnil še, da se je srečal s humanitarnimi partnerji EU, ki so že pred potresom zagotavljali pomoč najranljivejšim na prizadetih območjih v Turčiji, kot tudi v sosednji Siriji.
While in Gaziantep🇹🇷, I also met with our humanitarian partners, who were providing assistance to the most vulnerable in this area and just across the border in 🇸🇾 already before this terrible #earthquake hit.
— Janez Lenarčič (@JanezLenarcic) February 9, 2023
They continue to be crucial for delivery of our assistance. 🇪🇺🤝🇺🇳 pic.twitter.com/EtlY4g02tS
Po zadnjih podatkih je v potresu umrlo več kot več 19.800 oseb. S tem je skupno število smrtnih žrtev preseglo število mrtvih po potresu v turški regiji Duzce leta 1999, ki je veljal za enega najhujših v zadnjih desetletjih
Pomoč za ureditev nujnih zatočišč
EU je Turčiji v okviru mehanizma rescEU namenila 500 začasnih nastanitvenih enot, 2000 šotorov in 10.500 postelj. V vsakem šotoru lahko bivajo štiri osebe, medtem ko lahko začasne bivalne enote sprejmejo do pet oseb in so namenjene zagotavljanju nujnega zatočišča ljudem za daljše obdobje.
Finančna vrednost pomoči Turčiji v okviru mehanizma rescEU znaša skoraj pet milijonov evrov, je danes sporočila Evropska komisija.
Poleg tega je prek evropskega mehanizma civilne zaščite Turčiji pomoč namenilo še 21 članic unije ter Albanija, Črna gora in Srbija. Skupaj so zagotovile 38 reševalnih in zdravstvenih ekip, na najbolj prizadeta območja pa so napotile več kot 1650 reševalcev in 104 reševalne pse.
Tudi iz Sirije prišli pozivi za pomoč
Potem ko je za pomoč prek mehanizma EU za civilno zaščito zaprosila tudi Sirija, znotraj unije potekajo usklajevanja, kako bi čim hitreje zagotovili nujno pomoč sirskemu prebivalstvu. Italija in Romunija sta že ponudili šotore, spalne vreče, vzmetnice, postelje, živila in oblačila.
Tudi Svetovni program za hrano je danes prek omenjenega mehanizma zaprosil za pomoč prizadetim prebivalcem Sirije.
EU je Siriji doslej zagotovila za 3,5 milijona evrov pomoči, ki vključuje finančna sredstva za zavetišča, vodo, sanitarne storitve, zdravje ter iskanje in reševanje ljudi po potresu. Unija in njene članice so sicer največje donatorice humanitarne pomoči za Sirijo. Od leta 2011 so namreč zagotovile že več kot 27 milijard evrov.
Reševalci iz Slovenije iščejo preživele
Že tretji dan je na terenu v mestu Hatay koordinator Marko Bručan, sicer podpredsednik komisije za reševanje pri Mednarodni kinološki zvezi, ki trenutno deluje v madžarski reševalni ekipi.
"Mesto Hatay je skoraj povsem porušeno, k sreči pa vsaj temperature niso tako nizke kot drugod. Ponoči je okoli ničle, čez dan pa od deset do dvanajst stopinj, kar pomeni, da lahko reševalne ekipe nemoteno delajo," je za Televizijo Slovenija povedal Bručan.
Skupina, ki jo vodi, ima 21 članov in je razdeljena na dve ekipi. Opremljeni so za reševanje izpod manjših ruševin. Imajo štiri reševalne pse in teleskopske kamere za iskanje ter izkopavanje. Živijo v baznem taboru, ki so si ga postavili sami. "Za približno en teden smo povsem samooskrbni," je še dejal.
Nevarnost za reševalce so popotresni sunki
Reševanje otežujejo izjemno nizke temperature in več kot 125 popotresnih sunkov. Iskanje med ruševinami je počasno, saj večinoma poteka na roke, med popotresnimi sunki pa se mora iskalna ekipa umakniti z delovišč.
👉 Vodja slovenske enote za iskanje in reševanje Blaž Turk o delu in organizaciji v Turčiji, natančneje v mestu Hatay.
— Uprava RS za zaščito in reševanje (@URS_ZR) February 9, 2023
Enota deluje v okviru @eu_echo mehanizma na področju Civilne zaščite.#EUCivPro #EUsolidarity pic.twitter.com/e8B52es5QA
"Hkrati pa vsak popotresni sunek predstavlja nevarnost, da se bodo porušili tudi objekti, ki še stojijo," je na Twitterju objavil Blaž Turk, vodja slovenske enote za iskanje in reševanje. Po njegovih besedah delo otežujejo steklovina in drugi ostri predmeti med ruševinami. Turk je dodal, da so se nekateri psi med iskanjem že poškodovali, a so lahko njihove poškodbe delno sanirali.
2