Četrtek, 24. 3. 2022, 16.30
2 leti, 9 mesecev
Putinov ukaz za eno najvplivnejših Rusinj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
65
29. dan vojne v Ukrajini. Pred natanko mesecem dni, 24. februarja, se je začela vojna. S svojega položaja je želela odstopiti predsednica ruske centralne banke Elvira Nabiulina, ena najvplivnejših Rusinj, a ji je Vladimir Putin ukazal, naj ostale. "Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo," je medtem na izrednem vrhu zveze Nato v Bruslju poudaril Janša. V mestu Berdjansk gori pristanišče. V Kijevu je bilo ubitih najmanj 264 civilistov, vključno s štirimi otroki. V mestu Černigov primanjkuje grobov za pokop vseh umrlih po ruskih napadih. V vojni je bilo ubitih od sedem do 15 tisoč ruskih vojakov. V Bruslju bo danes niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepe v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino.
Re: comments: There are fuel tanks in Berdyansk Port, #2 - explosion seems aligned with them, but #3 - one of the sources of smoke is seen to the right from the tanks - probably from some RU ship pic.twitter.com/qvZrdYiKOg
— English Luhansk (@loogunda) March 24, 2022
21.34 Ukrajina in Rusija izmenjali zapornike
20.01 Biden: Rusijo bi morali izključiti iz skupine G20
17.57 GS ZN od Rusije znova zahteva takojšnjo ustavitev vojne v Ukrajini
16.20 Ena najvplivnejših Rusinj je želela dati odpoved, a ji je Putin to preprečil
15.51 ZDA: Sprejem beguncev, nove sankcije, milijarda pomoči
14.43 Vrh Nata potrdil štiri nove bojne skupine
14.28 Nato bo povečal število vojakov na vzhodu Evrope
13.59 Zelenski pozval k neomejeni vojaški pomoči Nata
13.34 Ukrajina ostro proti plačevanju ruskega plina v rubljih
12.56 Renault prekinja proizvodnjo v Rusiji
12.54 Velika Britanija uvedla nove sankcije proti Rusiji
12.26 Ukrajina: Rusi prisilno vodijo ljudi iz Mariupola v Rusijo
12.01 Zelenski: Nikoli več nam ne recite, da naša vojska ne zadošča standardom Nata
11.35 Janša: Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo
11.22 OMV vrača udarec Putinu: Ruski plin bomo še naprej plačevali v evrih, ne v rubljih
11.12 Rusi trdili, da so ubili Walija, najboljšega sniperja na svetu. Odgovoril je, da je živ.
10.17 Rusi: Osvojili smo še eno mesto
10.04 Borrell: Rusija si ne želi pogovorov, Ukrajino želi odcepiti od morja
10.01 Polovica ukrajinskih otrok morala zapustiti svoj dom
9.32 Ruski diplomat: Putin bo uporabil jedrsko orožje, če ...
9.29 WHO potrdil 64 napadov na zdravstvene ustanove
9.00 ZDA Rusijo obtožile izvajanja vojnih zločinov v Ukrajini
8.52 Šef Nata: Rusija je naredila ogromno napako
8.33 V Mariupolu še vedno ujetih sto tisoč ljudi
7.48 Britanski obveščevalci: Rusi bodo pripeljali rezerviste
7.21 Gori pristanišče v Berdjansku
7.19 Voditelji EU, Nata in G7 danes v Bruslju o vojni v Ukrajini
7.17 Župan Černigova: Tukaj je pravi pokol
7.11 Anonymous: Vdrli smo v centralno banko Rusije
7.08 Pentagon: Ni znakov o morebitnem beloruskem napadu
7.02 Nato: Umrlo od sedem do 15 tisoč Rusov
6.52 Zelenski pozval h globalnim protestom
6.44 Preveč ubitih, zmanjkuje prostora za pokop
6.41 V Kijevu najmanj 264 ubitih civilistov
21:34 Ukrajina in Rusija izmenjali zapornike
Ukrajina in Rusija sta si danes po navedbah Kijeva prvič, odkar je Moskva pred mesecem dni vkorakala v Ukrajino, zares izmenjali zajete vojake. Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da fronte ostajajo zamrznjene in da imajo ruske sile velike težave z oskrbo. Ukrajina tudi zanika rusko zavzetje Izjuma, bi pa naj "padla" mestna hiša Mariupolja.
20.01 Biden: Rusijo bi morali izključiti iz skupine G20
Ameriški predsednik Joe Biden je danes po izrednem vrhu voditeljev zveze Nato dejal, da bi bilo treba Rusijo zaradi agresije v Ukrajini izključiti iz skupine G20. Obenem je menil, da bi se naslednjega vrha G20, ki bo potekal jeseni v Indoneziji, morala udeležiti Ukrajina.
Na vprašanje, ali podpira izključitev Rusije iz skupine G20, je Biden odgovoril: "Moj odgovor je pritrdilen, vendar bo odločitev odvisna od trenutno predsedujoče skupini G20 Indonezije in drugih članic, vključno z rusko zaveznico Kitajsko."
Oglejte si prispevek Planet TV o pozitivnih zgodbah iz Ukrajine:
17.57 GS ZN od Rusije znova zahteva takojšnjo ustavitev vojne v Ukrajini
Generalna skupščina ZN je danes sprejela novo nezavezujočo resolucijo, s katero od Rusije zahteva takojšnjo zaustavitev vojne v Ukrajini. Resolucija zahteva tudi dostop do pomoči in zaščito civilistov v Ukrajini ter kritizira Rusijo, da je po napadu na sosednjo državo tam ustvarila veliko humanitarno krizo.
16.20 Ena najvplivnejših Rusinj je želela dati odpoved, a ji je Putin to preprečil
Elvira Nabiulina, dolgo ena od gonilnih sil gospodarskega razvoja Rusije, od leta 2013 pa predsednica ruske centralne banke, je nekaj dni po napadu Rusije na Ukrajino želela odstopiti s položaja, je v sredo razkril medij Bloomberg.
Elvira Nabiulina in Vladimir Putin leta 2008. Nabiulina sicer velja za eno najvplivnejših Rusinj, pojavila pa se je tudi na seznamih najvplivnejših Zemljank, ki jih sestavljajo svetovno znani mediji, na primer Forbes.
To ji je preprečil Vladimir Putin, s katerim Nabiulina sicer tesno sodeluje že skoraj dve desetletji. Putin je blokiral njen odhod in jo namesto tega prejšnji teden nominiral še za en petletni mandat na čelu centralne banke. Po poročanju virov iz Rusije, na katere se sklicuje Bloomberg, bo Putin kakršnokoli nadaljnje kljubovanje Nabiulini zelo zameril oziroma ga bo obravnaval kot poskus izdaje.
Kakšno stališče ima 58-letna Nabiulina do vojne v Ukrajini, ni znano.
15.51 ZDA: Sprejem do 100 tisoč ukrajinskih beguncev, milijarda pomoči, nove sankcije proti Rusiji
ZDA so danes napovedale nov paket sankcij proti ruskim zakonodajalcem, oligarhom in podjetjem v luči invazije na Ukrajino. Prav tako je Bela hiša sporočila, da nameravajo sprejeti do 100 tisoč ukrajinskih beguncev in zagotoviti dodatno milijardo dolarjev humanitarne pomoči tistim, ki jih je vojna prizadela.
I’m announcing additional sanctions on over 400 Russian elites, lawmakers, and defense companies in response to Putin’s war of choice in Ukraine.
— President Biden (@POTUS) March 24, 2022
They personally gain from the Kremlin’s policies, and they should share in the pain.
"Napovedujem dodatne sankcije za več kot 400 pripadnikov ruske elite, poslancev in podjetij kot odgovor na Putinovo vojno v Ukrajini. Osebno imajo te elite koristi od kremeljske politike in bi morale deliti bolečino sankcij," je Biden zapisal na Twitterju.
14.43 Vrh Nata potrdil štiri nove bojne skupine
Voditelji članic zveze Nato so v odziv na rusko vojno v Ukrajini danes v Bruslju potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu − na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, je po vrhu sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Slovenija bo v okviru namestitve štirih novih bojnih skupin na Slovaško poslala 200 vojakov, ta odločitev je že sprejeta, gre za sodelovanje z drugimi članicami Nata, je povedal premier Janez Janša ob prihodu na vrh.
Štiri nove bojne skupine so takojšnje ukrepanje Nata, ki pa načrtuje tudi dolgoročno prilagoditev novi realnosti, nastali z rusko invazijo Ukrajine. Voditelji so s tem ciljem vojaškim poveljnikom naročili, da preučijo možnosti ukrepanja. Odločitve naj bi sprejeli na vrhu konec junija v Madridu.
14.28 Nato bo povečal število vojakov na vzhodu Evrope
Članice Nata so sprejele odločitev, da bodo na vzhodu Evrope povečale število vojakov, pa tudi letal, ladji in podmornic, je dejal glavni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Napovedal je tudi pogostejše vojaške vaje.
Jens Stoltenberg ostaja generalni sekretar Nata do konca leta 2023.
Ukrajina bo od Nata dobila več pomoči, in sicer v obliki orožja in denarja, pomagali ji bodo tudi pri obrambi pred kibernetskimi napadi ter biološkim in kemičnim orožjem.
"Naša naloga je, da poskrbimo, da se konflikt ne bi še stopnjeval," je dejal.
Na sestanku so govorili tudi o razmerah v BiH in na Kosovu.
"Ruska invazija je največja varnostna grožnja, s katero se je soočala ta generacija. Prebivalci Ukrajine so pokazali pogum in odločnost v boju za svojo svobodo in prihodnost. Stojimo jim ob strani," je še dodal Jens Stoltenberg, ki do konca septembra 2023 ostaja generalni sekretar Nata.
Novinarji so na tiskovni konferenci Stoltenberga med drugim spraševali o nagovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je prosil, da se v Ukrajino na pomoč pošlje en odstotek Natovih tankov in letal.
"Pozorno smo poslušali predsednika Zelenskega," je povedal Stoltenberg. Dodal je, da bo "Nato naredil vse, da bi Ukrajino podprl z obrambnim orožjem."
13.59 Zelenski pozval k neomejeni vojaški pomoči Nata
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v virtualnem nagovoru na vrhu zveze Nato pozval k neomejeni vojaški pomoči Ukrajini, saj da tudi Rusija v vojni uporablja ves svoj arzenal brez omejitev. "Da bo lahko rešila ljudi in mesta, tudi Ukrajina potrebuje vojaško pomoč brez omejitev," je dejal po poročanju tujih medijev.
Ukrajinski predsednik je ob tem Rusijo obtožil uporabe fosforjevega orožja. "To jutro so uporabili fosforjeve bombe. Ruske fosforjeve bombe. Spet so bili ubiti odrasli. Spet so bili ubiti otroci," je dejal Zelenski v nagovoru na vrhu, ki poteka mesec dni po ruski invaziji na Ukrajino.
Zelenski je sicer Nato že večkrat pozval k vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar pa v zavezništvu zavračajo, saj da bi to razširilo konflikt in povzročilo še več smrti.
"Naša odgovornost je zagotoviti, da se vojna ne razširi iz Ukrajine in da ne postane konflikt med Natom in Rusijo. To bi povzročilo še več smrti in uničenja," je dan pred vrhom Nata poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Eno ključnih sporočil današnjega izrednega vrha Nata bo napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami.
Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je pred vrhom že v sredo in vnovič tudi danes opozoril Stoltenberg.
Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej da možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.
Jasnega odgovora na vprašanje, ali bi to pomenilo napad na zaveznico in sprožilo peti člen zavezniške pogodbe o skupni obrambi, torej vojno med Natom in Rusijo, za zdaj ni. Stoltenberg je danes zgolj izpostavil, da se je Nato vselej pripravljen odzvati na kakršenkoli napad na zaveznico.
13.34 Ukrajina ostro proti plačevanju ruskega plina v rubljih
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal, da bo Rusija za dobavo plina sprejemala le plačila v rubljih, je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba države EU danes pozval, naj ne podležejo tej zahtevi. To bi namreč po njegovih besedah pomenilo, da bi "z eno roko pomagali Ukrajini, z drugo pa Rusom, da pobijajo Ukrajince".
Kuleba je Putinove zahteve na družbenem omrežju Twitter označil za ponižujoče. "Pozivam vse relevantne države, da sprejmejo modro in odgovorno odločitev," njegov zapis povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Kot še navaja dpa, je zadnji ruski ukrep namenjen krepitvi rublja, ki so ga močno prizadele sankcije Zahoda zoper Rusijo zaradi njene invazije na Ukrajino. Moskva bi na ta način spodkopala tudi ukrepe zoper rusko centralno banko, ki bi morala v primeru izpolnitve Putinovih zahtev zagotoviti rublje za plačila plina.
Putin je sicer v sredo napovedal, da bo Rusija državam, ki jo sankcionirajo, med njimi državam EU, Veliki Britaniji, Kanadi, Japonski, Švici, Ukrajini in ZDA, še naprej zagotavljala dobavo plina, a ne bo več sprejemala plačil v evrih ali dolarjih.
Če bo Rusija vztrajala, da morajo države EU ruski plin plačati v rubljih, bo to pomenilo kršitev pogodbe, se je odzval nemški gospodarski minister Robert Habeck. Avstrijski OMV pa je že napovedal, da bo plin še vedno plačeval v evrih.
12.56 Renault prekinja proizvodnjo v Rusiji
Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je objavil, da ustavlja proizvodnjo v Rusiji zaradi francoske kampanje, ki financira vojno v Ukrajini tudi s prodajo in poslovanjem v Rusiji.
12.54 Velika Britanija uvedla nove sankcije proti Rusiji
Velika Britanija je danes kot povračilni ukrep zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedla dodatne sankcije proti dodatnim 59 ruskim posameznikom in poslovnim subjektom ter proti šestim beloruskim subjektom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na seznam finančnih sankcij proti Rusiji in Belorusiji je bilo dodanih petinšestdeset posameznikov ali podjetij, ki jim bodo zamrznjena sredstva," je zapisano v izjavi britanskega finančnega ministrstva.
Med tarčami zadnje zamrznitve sredstev je med drugim podjetje Alrosa iz Jakutska, ki je največji proizvajalec diamantov v Rusiji, zasebno vojaško podjetje Wagner, izvršni direktor banke Sberbank Guerman Gref in Polina Kovaljeva, sicer posvojenka ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
Velika Britanija je uvedbo novih sankcij oznanila pred današnjim izrednim vrhom Nata v Bruslju, na katerem naj bi se premier Boris Johnson zavezal tudi k novemu svežnju ukrepov za pomoč Ukrajini v boju proti ruskim silam.
12.26 Ukrajina: Rusi prisilno vodijo ljudi iz Mariupola v Rusijo
Več kot 15 tisoč ljudi naj bi bilo do zdaj ilegalno deportiranih iz Ukrajine v Rusijo. Največ naj bi jih bilo iz mariupolske četrti Levoberežnji, poroča Sky News. Pošiljajo jih v "filtracijske kampe", od koder so z avtobusi poslani v Rusijo. Že več kot mesec dni Rusi napadajo in poskušajo osvojiti mesto Mariupol, ki je strateško pomembno pristanišče na jugu Ukrajine. Z njegovim zavzetjem bi lahko prevzeli kopenski nadzor nad regijama Doneck in Lugansk ter Krimom, ki so že pod rusko oblastjo.
12.01 Zelenski: Nikoli več nam ne recite, da naša vojska ne zadošča standardom Nata
"Prosim vas, da nikoli več ne rečete, da naša vojska ne zadošča standardom Nata. Pokazali smo, da je naša vojska sposobna in da zmoremo zagotoviti varnost v Evropi in svetu," je povedal Volodimir Zelenski.
11.35 Janša: Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo
Eno ključnih sporočil tokratnega izrednega vrha Nata v Bruslju, ki poteka mesec dni po začetku ruske vojne v Ukrajini, bo napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami.
Slovenski premier Janez Janša v pozdravu z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom.
Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je pred vrhom že v sredo in vnovič tudi danes opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.
Jasnega odgovora na vprašanje, ali bi to pomenilo napad na zaveznico in sprožilo peti člen zavezniške pogodbe o skupni obrambi, torej vojno med Natom in Rusijo, za zdaj ni. Stoltenberg je zgolj izpostavil, da se je Nato vselej pripravljen odzvati na kakršenkoli napad na zaveznico.
Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima določene zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.
Ob tem je Janša izpostavil svojo osebno oceno, da obstajajo tveganja, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kar lahko sproži katastrofo, a da je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, ker bi bil to "velik strel v koleno".
O tem, ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, je slovenski premier dejal, da je javno poznan en primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo namerno ali je šlo za postransko škodo.
Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje.
Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v tem primeru vojne v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposreden napad na članico Nata, je še menil.
Tuji novinarji so slovenskega premierja ob prihodu na vrh Nata vprašali tudi o njegovem nedavnem obisku v Kijevu in s kakšnimi sporočili iz Ukrajine prihaja na današnje zasedanje.
Janša je izpostavil, da so šli v Kijev izrazit podporo, saj da je upanje ena od stvari, ki jih Ukrajina zdaj najbolj potrebuje, poleg sodobnega orožja, denarja in humanitarne pomoči. "O vsem tem smo govorili zelo konkretno. Imamo nekaj pomembnih sporočil za kolege danes na vrhovih Nata in EU," je dejal.
11.22 OMV vrača udarec Putinu: Ruski plin bomo še naprej plačevali v evrih, ne v rubljih
Avstrijska naftna in plinska skupina OMV bo ruski plin še naprej plačevala v evrih, in ne v rubljih, je povedal izvršni direktor podjetja Alfred Stein.
11.12 Rusi trdili, da so ubili Walija, najboljšega sniperja na svetu. Odgovoril je, da je živ.
Former Canadian Armed Forces sniper "Wali" says he was the last to learn of his own death in Ukraine. Spoke to him this am. He returned from battling Russian forces on the frontlines in the Kyiv region & learned about a Russian disinformation campaign declaring he was killed. pic.twitter.com/XTIbgemPGT
— Ashley Burke (@AshleyBurkeCBC) March 22, 2022
V Ukrajino je po nekaterih podatkih prišlo na stotine borcev iz tujih držav, med njimi tudi kanadski snajperist Wali, za katerega so ruske oblasti trdile, da so ga ubile. Wali pa je za Global News povedal, da je bil zadnja oseba, ki je izvedela o svoji smrti. V Ukrajino sem prišel na poziv prijatelja. "Gre samo za laži, ne vem, zakaj jih namerno širijo. Kolikor vem, sem še živ," je še povedal.
#Breaking: An infamous Canadian sniper, known as Wali, rumoured to have been killed by Russians in Ukraine, is alive and well and resting in the Kyiv region before heading back to the front lines
— Ashleigh Stewart (@Ash_Stewart_) March 22, 2022
Says he was simply in black-out mode
Spoke to him moments ago. Story coming soon pic.twitter.com/a3QXepiYyK
10.17 Rusi: Osvojili smo še eno mesto
Ruska stran je potrdila, da je prevzela kontrolo nad še enim ukrajinskim mestom, Izjumom. Izjum se nahaja na glavni cesti med Harkovom in separatističnima področjema Lugansk in Doneck v Ukrajini, ki pa velja za rusko ozemlje.
10.04 Borrell: Rusija si ne želi pogovorov, Ukrajino želi odcepiti od morja
Visoki predstavnik EU Josep Borrell je povedal, da si ruska vojska ne želi premirja, ker ni dosegla vojnih ciljev. "Rusija trenutno ne želi pogovorov o čemerkoli, želi si le prisvojiti zemljo in Ukrajino izolirati od morja. Šele po dobrih pozicijah svoje vojske bo privolila v pogovore, je povedal Borrell.
10.01 Polovica ukrajinskih otrok morala zapustiti svoj dom
Vsak drugi otrok je zaradi vojne moral zapustiti svoj dom, poroča Unicef.
9.32 Ruski diplomat: Putin bo uporabil jedrsko orožje, če ...
Namestnik ruskega veleposlanika pri ZN je povedal, da si Rusija pridržuje pravno pravico do uporabe jedrskega orožja, če jo bo Nato "provociral".
⚡️Russian deputy ambassador to the UN: Russia retains right to use nuclear weapons if “provoked” by NATO.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 24, 2022
In an interview with Sky News on March 24, Dmitry Polyanskiy said that Putin could use nuclear weapons if the country feels it is facing an “existential” threat.
9.29 WHO potrdil 64 napadov na zdravstvene ustanove
WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) je sporočil, da je bilo od začetka vojne napadenih 64 zdravstvenih ustanov.
9.00 ZDA Rusijo obtožile izvajanja vojnih zločinov v Ukrajini
ZDA so ruske sile v Ukrajini obtožile vojnih zločinov – mesec dni po tem, ko je Moskva začela invazijo s trditvijo, da cilja le na vojaške objekte. ZN pripravljajo še eno resolucijo, s katero bodo pozvali h končanju spopadov, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ameriška vlada ocenjuje, da so pripadniki ruskih sil v Ukrajini zagrešili vojne zločine," je v sredo sporočil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je kot primer navedel uničenje stanovanjskih stavb, šol, bolnišnic in ključne infrastrukture.
Dejal je, da obstajajo številna verodostojna poročila "o neselektivnih napadih in namernih napadih na civiliste, pa tudi o drugih grozodejstvih", pri čemer so ruske vojne taktike po njegovem podobne tistim v Čečeniji in Siriji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji teden ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca in morilskega diktatorja, kar je razjezilo Rusijo in privedlo do pritožbe ameriškemu veleposlaniku v Moskvi.
Rusija je v sredo sprejela več povračilnih ukrepov in veleposlaništvu ZDA posredovala seznam diplomatov, ki jih bodo razglasili za persona non grata. Imena ali točnega števila teh oseb niso navedli.
Tiskovni predstavnik State Departmenta je potrdil, da je ameriško veleposlaništvo prejelo seznam ruskega zunanjega ministrstva, ki je sporočilo še, da je ta poteza odgovor na izgon 12 ruskih diplomatov z moskovske misije ZN v New Yorku, ki so bili februarja obtoženi vohunjenja.
Medtem naj bi generalna skupščina ZN danes glasovala o novi nezavezujoči resoluciji, ki bo, če jo bo sprejela večina držav članic, od Rusije zahtevala takojšnje končanje vojne v Ukrajini, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Resolucija poudarja tudi poziv generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa Moskvi, naj ustavi vojaško ofenzivo, ter poziv k vzpostavitvi premirja in vrnitvi na pot dialoga in pogajanj, dodaja AFP.
141 držav je 2. marca že potrdilo prejšnjo resolucijo, ki od Rusije podobno zahteva takojšnjo prekinitev uporabe sile proti Ukrajini, toda brez posebnega učinka. Pet držav, med njimi tudi Rusija, je glasovalo proti, 35 pa se jih je vzdržalo.
8.52 Šef Nata: Rusija je naredila ogromno napako
Šef Nata Stoltenberg je na včerajšnjem vrhu v Bruslju povedal, da je Rusija naredila ogromno napako z invazijo na Ukrajino.
8.33 V Mariupolu še vedno ujetih sto tisoč ljudi
Spopadi so se ponoči nadaljevali v okolici obleganega mesta Izjum na vzhodu Ukrajine, je v dnevnem poročilu na Facebooku danes zgodaj zjutraj sporočil ukrajinski generalštab. Tudi v vzhodni regiji Doneck je sredi spopadov velika večina ukrajinskih enot, so sporočili generali.
V sosednjem Luhansku so napadi osredotočeni na mesta Rubižne, Severodoneck in Popasna, navaja poročilo. Bojne operacije so se nadaljevale tudi na severu države, poročali so o ruskem topniškem obstreljevanju severovzhodnega obrobja Kijeva in mest Kalinivka, Horinka in Romanovka.
Ukrajinske sile so zaustavile ruske enote v bližini predmestja Brovari pri Kijevu, so še sporočili ukrajinski generali. Po njihovih navedbah ruskim silam ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe in doseči severozahodnega obrobja prestolnice Kijev.
Ruska vojska je ponoči uničila ključni most čez reko Desno in s tem prekinila pomembno pot med prestolnico Kijev in mestom Černigiv na severu države. Mesto je brez elektrike, vode, ogrevanja in praktično brez plina, infrastruktura pa je bila uničena, poroča britanski BBC.
Tudi oblegano pristaniško mesto Mariupol je še vedno tarča stalnih ruskih napadov. Uradnik, ki je pred kratkim pobegnil iz mesta, je za BBC povedal, da je velik del mesta uničen, vendar pa je območje okrog pristanišča večinoma nedotaknjeno.
Mariupol, kjer je še vedno ujetih približno sto tisoč ljudi, stoji na poti ruskim silam, ki se s Krima skušajo prebiti proti severovzhodu in se povezati z ruskimi enotami in zavezniki v vzhodni Ukrajini.
Ukrajinski generalštab je v svojem zadnjem poročilu zapisal, da ruske sile "zaradi številnih izgub še naprej oblikujejo in premikajo dodatne enote svojih oboroženih sil proti ukrajinski meji". Teh informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti, dodaja BBC.
Pentagon medtem trdi, da Rusija zavzema obrambne položaje. Na severozahodu "so se v bistvu vkopali", je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal predstavnik Pentagona. "Torej ne gre za to, da ne napredujejo. Pravzaprav zdaj niti ne poskušajo napredovati," je dodal.
Ruska vojska naj bi se po besedah visokega predstavnika Pentagona umaknila več kot 30 kilometrov vzhodno od Kijeva in začela vzpostavljati obrambne položaje na več frontah v Ukrajini, dodaja AFP.
7.48 Britanski obveščevalci: Rusi bodo pripeljali rezerviste
Rusi so v vojni izgubili že na tisoče vojakov, zato bodo zdaj pripeljali rezerviste, poroča britansko obrambno ministrstvo.
7.21 Pristanišče v Berdjansku gori
⚡️ The port of #Berdyansk is on fire
— NEXTA (@nexta_tv) March 24, 2022
Presumably, the #Russian occupiers blew up fuel tanks. pic.twitter.com/r6OzC00cmM
V pristanišču v Berdjansku naj bi ruske sile razstrelile zabojnike z nafto in gorivom. Kot je razvidno s posnetkov, del pristanišča gori.
#Berdyansk. Reports some ships of the Russian Navy moved away from the coast. #Ukraine pic.twitter.com/dtH3ZF4d3n
— Lucas (@LewkHughes) March 24, 2022
Kot trdijo nekateri ukrajinski viri, naj bi bile v bojih v pristanišču zadete tudi ruske ladje, med njimi ruska vojna ladja Orsk.
We are told that #Russian ships have been hit in the port of #Berdyansk. We are waiting for official confirmation or denial. pic.twitter.com/9mRmkm2FNu
— NEXTA (@nexta_tv) March 24, 2022
7.19 Voditelji EU, Nata in G7 danes v Bruslju o vojni v Ukrajini
V Bruslju bo danes niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepe v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško.
Ključni bodo pogovori z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki bo sodeloval tudi na vrhu EU. To bo prvič, da bo ameriški predsednik fizično sodeloval na zasedanju voditeljev članic Unije. Vrhov EU in Nata se bo udeležil tudi slovenski premier Janez Janša.
Zahodni voditelji se bodo osredotočili na vprašanji, katere sankcije naj še sprejmejo proti Rusiji, da bi jo čim učinkoviteje mednarodno osamili in vojaško ohromili, ter kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.
Na vrhu EU, ki bo potekal danes in v petek, bodo po pričakovanjih največ razprave namenili energetskim dilemam, saj članice že dlje časa pestijo visoke cene energije, vojna v Ukrajini pa je energetsko sliko v Uniji še poslabšala.
Voditelji članic Unije bodo predvidoma pozvali k čimprejšnji vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne ter k pripravi mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad.
Voditelji EU bodo sicer ta konec tedna tudi potrdili strateški kompas - vizijo obrambnega razvoja Unije v prihodnjem desetletju, razpravljali o razmerah v BiH ter podaljšali mandat predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu še za dve leti in pol.
7.17 Župan Černigova: Tukaj je pravi pokol
Župan mesta Černigov Vladislav Atrošenko je objavil posnetek iz mesta. Iz avtomobila je posnel razdejane stavbe, iz katerih se še vedno kadi gost dim. Nekatere stavbe so porušene do tal.
7.11 Anonymous: Vdrli smo v centralno banko Rusije
Hekerji Anonymousa trdijo, da so vdrli v centralno rusko banko. "Več kot 35 tisoč datotek bo objavljenih v prihodnjih 48 urah, med njimi tudi tajni pogovori," so sporočili.
JUST IN: The #Anonymous collective has hacked the Central Bank of Russia. More than 35.000 files will be released within 48 hours with secret agreements. #OpRussia pic.twitter.com/lop140ytcp
— Anonymous TV 🇺🇦 (@YourAnonTV) March 23, 2022
7.08 Pentagon: Ni znakov o morebitnem beloruskem napadu
Pentagon prek svojih dopisnikov poroča, da nič ne kaže na to, da se Belorusija pripravlja na invazijo na Ukrajino.
7.02 Nato: Umrlo od sedem do 15 tisoč Rusov
V mesec trajajoči vojni v Ukrajini je umrlo od sedem do 15 tisoč ruskih vojakov, je za Associated Press povedal visoki predstavnik Nata. Ocenjujejo, da jih je bilo do zdaj v vojni ranjenih od 30 do 40 tisoč. Rusija vse od začetka marca ni objavila, koliko njenih vojakov je umrlo, takrat so njihovo število ocenili na 500. Za primerjavo, 15 tisoč vojakov je Rusija izgubila v desetletni okupaciji Afganistana. Tudi Ukrajina je bila nejasna glede števila umrlih vojakov, pred dvema tednoma pa so poročali o 1.300 ubitih vojakih.
6.52 Zelenski pozval h globalnim protestom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru prvič v angleščini pozval ljudi po vsem svetu, naj se danes zberejo na protestih v podporo Ukrajini, ki jo je Rusija napadla pred enim mesecem. Ob tem je posvaril, da se bo danes v Bruslju videlo, kdo je izdal Ukrajino.
"Vojna Rusije ni le vojna proti Ukrajini. Njen pomen je širši," je dejal Zelenski. "Rusija je začela vojno proti svobodi," je dodal in posvaril, da je to šele začetek.
Ljudi po vsem svetu je povabil, naj se združijo na trgih in ulicah v podporo Ukrajini, svobodi in življenju, poroča britanski BBC.
"Svet mora ustaviti Rusijo. Svet mora ustaviti vojno," je pozval pred današnjimi vrhovi G7, Nata in EU v Bruslju.
V nagovoru je še posvaril zahodne voditelje, da Rusija poskuša s svojo gospodarsko močjo ustaviti zaveznike Ukrajine, da se ne vmešajo v vojno. "Vemo, da so Rusi že začeli lobirati za svoje interese. Interese vojne. Vemo, da sodelujejo z nekaterimi partnerji," je dejal.
"Na vseh treh vrhovih se bo videlo, kdo je prijatelj, kdo je partner in kdo nas je izdal za denar," je posvaril.
V Bruslju bo danes niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepe v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško.
Zelenski bo danes nagovoril voditelje zveze Nato, pri čemer se pričakuje, da bo pozval k dodatni pomoči v obliki vojaške opreme, kot so letala in protiletalski sistemi.
6.44 Preveč ubitih, zmanjkuje prostora za pokop
Župan mesta Černigov je povedal, da je v mestu ubitih preveč ljudi in da je zaradi tega nastala prostorska stiska s pokopališči. Število mrtvih se je po ruskih napadih povečalo in zmanjkuje prostora za pokop vseh trupel.
6.41 V Kijevu najmanj 264 ubitih civilistov
Od začetka invazije na Ukrajino je bilo v glavnem mestu Kijev ubitih najmanj 264 civilistov, vključno s štirimi otroki, je povedal župan Vitalij Kličko. Več kot 300 ljudi je bilo ranjenih, uničenih je bilo več kot 80 zgradb. "Tarča napadov agresorja je bilo glavno mesto Ukrajine," je Kličko včeraj povedal na kanalu na YouTubu.
65