Putin na obisku pri papežu

Vladimirja Putina ta teden niso povabili na vrhunsko srečanje G7 v Nemčijo. Zato je za svetovno pozornost poskrbel sam – odpotoval je v Italijo, na obisk Expa v Milanu in papeža Frančiška v Vatikanu. Papeža bo srečal danes popoldan.

Putin noče biti izobčenec Ob tem je res pomenljiv podatek, da sta se Putin in papež Frančišek prvič srečala novembra 2013, dva meseca po tem, ko je Putin gostil svetovne voditelje na srečanju G20. Papež je tedaj voditeljem poslal odprto pismo in jih zaprosil, naj poiščejo miroljubno rešitev za stanje v Siriji. Tudi med pogovori v Vatikanu je bila v ospredju pogovorov Sirija.

Od leta 2013 do zdaj se je situacija spremenila. Rusija je zapletena v konflikt v Ukrajini, proti njej so uvedene sankcije. A ker je stališče Vatikana do ukrajinske krize nedorečeno, je razumljivo, da Putin prav tam išče potrditev, da vendarle ni svetovni izobčenec.

Vatikan previden v izjavah o Ukrajini Vatikan je namreč v izjavah o Ukrajini previden. Papež Frančišek je sicer javno dejal, da je "zaskrbljen zaradi vojne med kristjani", a ni neposredno obsodil ruske aneksije Krima in dogajanja v vzhodni Ukrajini. Tega ni storil niti, ko ga je višji nadškof Svjatoslav Ševčuk ukrajinske grško-katoliške cerkve pozval, naj vendarle obsodi "rusko ubijanje, saj to verniki pričakujejo od svojega duhovnega vodje". Grško-katoliška cerkev ima v Ukrajini približno štiri milijone vernikov. Ukrajinska grško-katoliška cerkev velja za podpornico prodemokratičnih, v Evropo usmerjenih ukrajinskih politikov.

Vatikanska diplomacija pa ima očitno svojo agendo – z odkrito obsodbo ruske intervencije v Rusiji bi si definitivno zaprli pot do srečanja z moskovskim patriarhom, kar bi bil sicer zgodovinski dogodek, v katerega vlagajo že desetletja diplomatskih prizadevanj. To bi rad dosegel tudi Putin, saj bi se s tem zapisal v zgodovino kot ruski predsednik, ki je spravil papeža in patriarha.

Spor zaradi imetja ukrajinske cerkve Poglavarja katoliške in ruske pravoslavne cerkve se namreč nista srečala vse od cerkvene shizme leta 1054. Papež Frančišek si strašansko prizadeva za medverski dialog in je sicer že srečal visoke predstavnike pravoslavne cerkve. Med lanskim obiskom Istanbula je izjavil, da bi v prihodnosti rad srečal tudi voditelja ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila.

A zdi se, da do srečanja še ne bo prišlo kmalu. Patriarh Kiril je že zanikal možnost, da bi se s papežem srečal prihodnje leto na srečanju mladih na Poljskem. Kot je zatrdil predstavnik ruske pravoslavne cerkve za medkrščansko sodelovanje, je med obema cerkvama še vedno preveč odprtih vprašanj.

Eno izmed njih je tudi ukrajinska grško-katoliška cerkev. Moskovski patriarh namreč trdi, da je Vatikan v osemdesetih in devetdesetih letih nepravično zasegel okoli 500 cerkva v zahodni Ukrajini, ki so pripadale grško-katoliški cerkvi. Problem je v tem, da je Josef Stalin imetje vzhodnih katolikov predal ruski pravoslavni cerkvi, po propadu Sovjetske zveze pa je bilo to imetje vrnjeno katoliški cerkvi. Grška katoliška cerkev je namreč leta 1911 izstopila izpod okrilja ruske pravoslavne cerkve in za duhovnega vodjo izbrala papeža.