Petek, 5. 6. 2020, 7.03
4 leta, 5 mesecev
Prva žalna slovesnost za Floydom, protesti se nadaljujejo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
V Minneapolisu je v četrtek potekala prva v vrsti žalnih slovesnosti za Georgeem Floydom, ki ga je prejšnji ponedeljek med aretacijo s kolenom na vratu zadušil policist. Na njej so se poleg družinskih članov pokojnega zbrali številni znani politiki in druge slavne osebnosti, med njimi senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar. Na ulicah ameriških mest pa so se že deveti dan zapored vrstili številni protesti. Krepijo se tudi pozivi k zmanjšanju sredstev za policijo.
Prisotne je najbolj razvnel aktivist iz New Yorka Al Sharpton. "Njegova zgodba je zgodba črnega ljudstva v Ameriki. Več kot 400 let nismo mogli postati, kar smo si želeli in o čemer smo sanjali, ker si nam držal koleno na vratu. Čas je, da vstanemo v imenu Georgea Floyda in rečemo - spravi svoje koleno z naših vratov," je dejal Sharpton in mislil na belopolte Američane, piše STA.
Osemminutni molk
Menil je, da so tokratni protesti drugačni od prejšnjih, ker je na ulicah več sto tisoč ljudi vseh barv, in izrazil upanje, da bo to gibanje spremenilo celoten pravni sistem. "Dovolj je neodgovornosti, dovolj je izgovorov, dovolj je zavlačevanj, praznih besed in obljub," je dejal Sharpton.
Prisotni so tudi osem minut in 46 sekund molčali. Toliko časa je policist Derek Chauvin pred pričami pritiskal s kolenom na vrat Floyda, dokler ta ni prenehal prositi za milost in je izdihnil. Slovesnosti se bodo nadaljevale še skoraj teden dni. Floydove posmrtne ostanke bodo najprej premestili v Severno Karolino, kjer se je rodil, in nato še v Teksas, kjer je preživel večino svojega življenja.
Sodišče je v četrtek trem Chauvinovim kolegom odmerilo po 750 tisoč dolarjev varščine. Chauvin je obtožen umora, kolegi pa sodelovanja pri umoru in jim grozi vsakemu do 40 let zapora. Odvetniki Thomasa Lana in J. Kuenga so prosili za nižjo varščino, ker sta komaj pred dnevi končala pripravništvo in sta morala ubogati ukaze izkušenejših kolegov. Sodnika niso ganili, poroča STA.
V ZDA se ob protestih krepijo pozivi k zmanjšanju sredstev za policijo
Po ZDA so se v četrtek kljub policijskim uram nadaljevali protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi, ki so do zdaj privedli do deset tisoč aretacij in povzročili precejšnjo gmotno škodo. Ob tem se krepijo pozivi k zmanjšanju sredstev za policijo. Župan Los Angelesa Eric Garcetti je v četrtek preklical policijsko uro in napovedal, da ne bo zvišal sredstev za policijo, kot je bilo sprva predvideno. Policija Los Angelesa je lani dobila 1,19 milijarde dolarjev.
Newyorškega župana de Blassia so na žalni slovesnosti v Brooklynu nenehno prekinjali.
V New Yorku je odvzem milijarde dolarjev od šest milijard težkega policijskega proračuna zahtevalo 40 mestnih svetnikov, ker se vrstijo pritožbe zaradi policijskega nasilja nad protestniki. Župan Bill de Blasio krčenju denarja za policijo nasprotuje, a policijski sindikat ga kljub temu kritizira, ker noče poslati vojske na ulice in poziva na pomoč predsednika Donalda Trumpa.
De Blasio je osovražen tudi pri protestnikih in na spominski slovesnosti za Floydom v Brooklynu ni prišel do besede, saj so ga nenehno prekinjali s pozivi k odstopu in mu celo obrnili hrbet. To mu redno uprizarjajo tudi policisti. De Blasia napadata tudi Trump in guverner New Yorka Andrew Cuomo, piše STA.
Protestniki so izžvižgali župana New Yorka.
V New Yorku najbolj množični protesti
Newyorški protesti so najbolj množični od vseh v ZDA, policistov pa je premalo, da bi polovili vse izgrednike, ki uničujejo in ropajo, nadzirali mirne protestnike ter opravljali svoje redno delo. New York velja sicer za največjo policijsko silo v ZDA z okrog 40 tisoč policisti.
De Blasio je v četrtek obiskal bolnišnico, kjer se zdravi policist, ki ga je čez noč med napadom v East Villageu zabodel osumljenec Dženan Čamović. Osumljenca so policisti prerešetali z 20 naboji, a je preživel. Za zdaj še ni jasno, ali je bil napad povezan s protesti. Policisti opozarjajo na številne primere nasilja, kot je zažiganje policijskih avtomobilov, metanje molotovk, kamenja in steklenic ter celo streljanje nanje.
Po drugi strani je 350 nekdanjih in zdajšnjih članov županove vlade objavilo odprto pismo s pozivom h ukrepanju proti policijski surovosti zaradi množičnih zapiranj v tesne prostore kljub pandemiji koronavirusa, pretepanj, napadov s solzivcem in podobnih dejanj.
Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je medtem vložila tožbo proti vladi predsednika ZDA Donalda Trumpa zaradi nasilništva nad protestniki v ponedeljek, ko jih je Trump ukazal razgnati izpred Bele hiše. Tožba zahteva odgovornost za usklajen in neizzvan napad na množico protestnikov, ki so bili takrat mirni. Trump je v odgovor na tožbo tvitnil naprej izjavo svojega zaveznika in odvetnika Matta Dowda, da so bili protestniki pred Belo hišo teroristi.
Najbolj zagrizeni Trumpovi privrženci pa širijo teorije zarote. Trdijo, da pandemije covid-19 ni, smrt temnopoltega Georgea Floyda, ki je sprožila proteste po ZDA, pa označujejo za izmišljeno. To je širila tudi vodja republikancev teksaškega okrožja Bexar Cynthia Brehm, ki jo zdaj pozivajo k odstopu. Celo republikanski guverner Teksasa Gregg Abbott je njene izjave označil za ostudne. K odstopu sta jo pozvala tudi oba teksaška republikanska senatorja John Cornyn in Ted Cruz, še navaja STA.
Ameriška veleposlanica v Sloveniji Lynda Blanchard je danes zagotovila, da se bodo odgovorni za smrt Georgea Floyda soočili s pravico. "Nihče ni nad zakonom in odgovorni za to tragedijo se bodo soočili s pravico," je poudarila v izjavi za javnost, ki so jo poslali z veleposlaništva ZDA.
"Pridružujem se Američanom po vsej državi, ko žalujemo ob nesmiselni, tragični smrti Georgea Floyda. ZDA menijo, da morajo tisti, ki so zadolženi za zagotavljanje varnosti svojih skupnosti, vedno odgovarjati, kadar kršijo to zaupanje," je poudarila veleposlanica. Kot je zapisala, se v ZDA dolgo borijo s težko zgodovino rasne diskriminacije. "Toda tudi v najtemnejših časih v zgodovini naše države so se ljudje mirno zbirali, da bi protestirali proti krivici, terjali odgovornost in dosegli spremembe," je dodala.
"Kot državo, ki varstvo človekovih pravic jemlje resno, nas se bo odvrnilo od soočenja s težkimi vprašanji - še posebej ne tistih nekaj zavedenih, ki uporabljajo nasilje, da bi zasenčili resnično obljubo o mirnem zbiranju in svobodi govora," je poudarila Blanchardova. Slovenci so po njenih besedah strastni pri varstvu in zagotavljanju človekovih pravic in "pridružujemo se jim pri tej predanosti". "Ponosni smo na vlogo, ki smo jo odigrali pri obrambi in uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu - ne zato, ker se bojimo teh izzivov, temveč ker se z njimi soočamo," je sklenila, piše STA.
