Petek,
7. 4. 2017,
10.34

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,25

3

Natisni članek

Natisni članek

vojna Klemen Grošelj Bogomil Ferfila Sirija ZDA

Petek, 7. 4. 2017, 10.34

7 let, 1 mesec

Po napadu v Siriji: Donald Trump kaže mišice

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,25

3

Napad ZDA na Sirijo | Foto Reuters

Foto: Reuters

ZDA so ponoči na sirsko vojaško letališče izstrelile 59 raket tomahavk, s čimer so odgovorile na uporabo kemičnega orožja v naselju Kan Šejkun. Obramboslovec Klemen Grošelj in Bogomil Ferfila napad vidita kot dokaz, da ZDA še niso rekle zadnje na sirskem bojišču.

Ameriška vojska je ponoči z bojne ladje v Sredozemlju izstrelila 59 vodljivih raket tomahavk, ki so zadele sirsko vojaško letališče. Napad je bil povračilo za uporabo kemičnega orožja v naselju Kan Šejkun, v katerem je bilo ubitih 86 ljudi in ki naj bi ga izvedel režim Al Asada.

V napadu je bilo ubitih šest ljudi, letališče pa močno poškodovano, je sporočila sirska vojska.

O napadu letališča Aš Šairat v provinci Homs je bila Rusija obveščena, glavna tarča pa so bili rezervoarji goriva, skladišča streliva in sistemi protiletalske obrambe, je sporočil Pentagon.


Po napadu s kemičnim orožjem Trump bombardiral sirski režim #video 


Bogomil Ferfila, politolog

Bogomil Ferfila | Foto: ZDA Sirije noče povsem izpustiti iz svojih rok. Prisotnost več vojsk na tleh poveča možnost konflikta. Največja nevarnost je neusklajena akcija.

Konflikti med velesilami bi bili neumnost, saj je spor že pri koncu.

Vmešavanje ZDA v sirsko vojno ne more bistveno povečati njihovega vpliva. Vemo, da imajo glavne karte v rokah Rusija, Iran in Al Asad. Le s sodelovanjem bo mogoče sirsko vojno pripeljati do konca.

Rusija, ZDA in Turčija so se sestale prvič po ruskem zavzetju Krima, kar je pozitiven signal.

Prezgodaj je še soditi, kaj bi lahko ta napad pomenil. Po eni strani je lahko šlo za kazanje mišic ZDA, da še niso odpisani na sirskem bojišču in v dogovoru z Rusijo. V primeru nadaljnjih neusklajenih akcij pa se lahko pojavi spor med velesilami.

 

Klemen Grošelj, obramboslovec:

Klemen Grošelj | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač ZDA so se z napadom bolj izrazito vključile v spopad v Siriji. Američani so pred tem že bili na terenu prisotni s specialnimi silami in redno vojsko. Zdaj je šlo za prvo neposredno akcijo zoper režim Al Asada. Šlo je za najmanj tvegano obliko posredovanja z manevrirnimi raketami, saj letal očitno niso želeli tvegati zaradi močne ruske protiletalske obrambe, postavljene v Siriji.

Rusi kljub raketnemu napadu niso aktivno sodelovali v prestrezanju teh raket, čeprav bi lahko. Prvi odzivi iz Kremlja so relativno ostri in govorijo o agresiji nad suvereno državo. Bomo videli, kako daleč bo Rusija pri tem šla. Za zdaj je videti, da med mrtvimi v napadu ni Rusov. Če bi bili, bi lahko to zadeve še dodatno zapletlo. Pokazalo se je, da je hitro nastala neka koalicija voljnih okoli ZDA, v kateri so Velika Britanija, Savdska Arabija, Izrael, Avstralija in Turčija, kar pomeni, da tradicionalna zavezništva delujejo še naprej in da so nesoglasja s Savdsko Arabijo iz časa Obamove administracije vsaj omiljena, če ne odpravljena. Zanimiva je EU, ki se za zdaj še ni oglasila.

Intervencija kaže, da bi lahko ZDA v prihodnje delovale bolj samostojno in neodvisno in da se ne bodo opirale na Združene narode, ki so glede Sirije v popolni paralizi.

Napad vidim tudi v kontekstu ameriške notranje politike. Gre za neko povezovanje med Belo hišo in osrednjim delom republikanske stranke. V zunanji politiki očitno iščejo neke skupne temelje za doseganje notranjepolitičnih ciljev.

 

Boštjan Perne, nekdanji šef vojaške obveščevalne službe:

Boštjan Perne | Foto: Bojan Puhek Foto: Bojan Puhek S političnega vidika je napad zelo pomembno sporočilo. Do zdaj so se ZDA zelo zadrževale, da bi neposredno napadle sirski režim, tudi zaradi odnosa do Rusije in ker se režim Al Asada resno bori proti islamskim skrajnežem. V vojaškem smislu je bil napad zgolj prikaz sile, ne pa resen napad na sile Al Asada. Šlo je le za prikaz odločnosti ZDA in dokaz, da ne bodo dopustile, da gre sirska vojska, kljub pomoči Rusije, prek nekih meja. Mislim, da se napadi ne bodo stopnjevali.

Napad politično pomeni, da se ZDA distancirajo od politike Rusije, sploh pa Irana, in gredo v smeri Savdske Arabije, Izraela in Turčije. Na strateški šahovnici se bodo zagotovo zgodili premiki, težko pa je napovedati, kakšni bodo. Tudi na vojaške razmere v Siriji ta napad nima nobenega vpliva. Očitno so Ruse in Sirce posvarili pred napadom. Če resno napadeš operativno bazo in je pet, šest žrtev, pomeni, da je bilo nekaj narobe. Mimogrede, en tomahavk stane 1,6 milijona dolarjev, izstreljenih pa je bilo 59. Gre za prikaz sile, ne pa za resen napad na zmogljivosti Al Asada.

 

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve:

Tine Kračun | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana Poteza nakazuje drugačno politiko novega predsednika ZDA v primerjavi s prejšnjim, ki se je izogibal vojaškim posredovanjem na Bližnjem vzhodu. Zanimivo bo spremljati poteze, ki jih bodo povlekli na eni strani zaveznice in na drugi strani podporniki Al Asada.

ZDA so bile v svoji zgodovini vedno ostre do kakršnihkoli napadov s kemičnim orožjem, zato je pričakovano, da so se odzvale ostro.

Zaradi enega takega napada se po mojem mnenju ne bodo zaostrili odnosi med ZDA in Rusijo. Zanimivo bo videti, kaj se bo dogajalo znotraj ZN in varnostnega sveta.