Petek, 23. 6. 2023, 20.27
1 leto, 5 mesecev
Plenković vidi možnost za začetek reševanja odprtih vprašanj s Srbijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Hrvaški premier Andrej Plenković je na prvem obisku v Srbiji po sedmih letih na položaju danes s srbsko premierko Ano Brnabić v Subotici odprl Hrvaški dom, novo središče hrvaške manjšine v Srbiji. Po pogovorih s premierko je ocenil, da se vzpostavlja ozračje za začetek reševanja odprtih vprašanj. Boljših odnosov si želi tudi Beograd.
Andrej Plenković je na novinarski konferenci v Subotici povedal, da sta z Ano Brnabić govorila o vrsti odprtih vprašanj, ki že leta obremenjujejo odnose med državama, med drugim o vprašanju meje, pogrešanih osebah po domovinski vojni ter vojni odškodnini. Govorila sta tudi o razvoju gospodarskega sodelovanja, stabilnosti regije, poti Srbije v EU in o Kosovu, je dejal po poročanju hrvaškega portala televizije N1.
"Menimo, da se vzpostavlja ozračje za začetek reševanja vprašanj, ki nas obremenjujejo," je dejal in ocenil, da bo za njihovo rešitev potrebnih veliko časa in volje. Menil je še, da je pomembno, da v dialogu sodeluje tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Premierka Brnabićeva je izrazila "iskreno zainteresiranost" Srbije za razvoj in izboljšanje odnosov in sodelovanja s Hrvaško, s katero imata veliko skupnega, "na žalost tako lepega kot grdega". Poudarila je tudi, da sta Zagreb in Beograd okrepila dialog in da je bilo samo letos šest sestankov na visoki in najvišji ravni, ki "dajejo pozitiven signal za bistveno boljše odnose v prihodnosti", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Prvi obisk v sedmih letih
Plenković je poudaril, da so odnosi med državama obremenjeni z "vprašanji iz časa Miloševićeve agresije proti Hrvaški" in da "te rane omejujejo dinamiko in hitrost odnosov", da pa današnje odprtje Hrvaškega doma in njegov prvi obisk v sedmih letih, odkar je premier, nosita tudi simbolično sporočilo o izboljšanju odnosov.
Povedal je, da je po koncu domovinske vojne na Hrvaškem, ki je trajala med letoma 1991 in 1995, še vedno pogrešanih 1.807 ljudi in da Zagreb še vedno nima vseh podatkov.
Kot eno glavnih v ustavi določenih nalog hrvaške vlade pa je označil podporo Hrvatom zunaj Hrvaške, pri čemer je kot še posebej pomembno vprašanje poudaril položaj hrvaške manjšine v Srbiji.
V središču Plenkovićevega obiska, ki je v Srbijo prišel na povabilo hrvaške manjšine, je bilo prav srečanje z njenimi predstavniki in odprtje Hrvaškega doma, ki ga je z 1,8 milijona evrov v celoti financirala hrvaška vlada in naj bi postal središče kulturnega in družbenega življenja tamkajšnjih Hrvatov.
Po popisu iz lanskega leta v Srbiji živi 39.107 Hrvatov, največ v Vojvodini. Leta 1961 jih je bilo 160 tisoč več, navaja Hina.
Odnosi med Srbijo in Hrvaško so obremenjeni s številnimi odprtimi vprašanji, tudi zaradi domovinske vojne, Hina pa navaja, da so se odnosi otoplili, potem ko je bil za ministra v srbski vladi septembra lani kot prvi predstavnik hrvaške manjšine imenovan Tomislav Žigmanov.
Na povabilo krovnega združenja srbske manjšine na Hrvaškem, Srbskega narodnega sveta, sta se nato v Zagrebu mudila srbski zunanji minister Ivica Dačić, aprila letos pa še srbska premierka Brnabić, ki jo je sprejel Plenković. Brnabićeva je takrat dejala, da si želi bolj rednih srečanj.
