Četrtek, 16. 2. 2023, 22.06
1 leto, 9 mesecev
Pirc Musarjeva in Fajonova na srečanje "varuhov mednarodnega reda"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,51
25
Glavna tema letošnje Münchenske varnostne konference bo seveda že skoraj eno leto trajajoča vojna v Ukrajini.
V bavarskem glavnem mestu bo do nedelje potekala Münchenska varnostna konferenca, že 59. po vrsti. Glavne teme konference bodo seveda povezane z vojno v Ukrajini in revizionističnimi poskusi uničevanja mednarodnega reda. Pogovor pa bo tekel tudi o Zahodnem Balkanu. Med povabljenimi sta tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Lani je bila Münchenska varnostna konferenca med 18. in 20. februarjem. Udeležil se je je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Štiri dni po koncu konference se je začel ruski napad na Ukrajino, največji vojaški spopad na stari celini po drugi svetovni vojni.
Putin je zamajal svetovni mir in mednarodni red
Napad na Ukrajino oziroma želja ruskega predsednika Vladimirja Putina, da v Rusko federacijo na silo vključi vso Ukrajino ali pa vsaj njen del (spomnimo se na enostransko priključitev štirih ukrajinskih regij v Rusko federacijo lani jeseni ter Krima leta 2014), tudi spodkopava temelje mednarodnopravne ureditve, kot je nedotakljivost državnih meja.
Leta 2007 je imel ruski predsednik Vladimir Putin na Münchenski varnostni konferenci odmeven govor, ki so ga nekateri opisali kot vrnitev hladne vojne.
Naslov letošnje 59. Münchenske varnostne konference bo tako Re:vision oz. slovensko Re:vizija, kar je očitno namigovanje na Putinov revizionizem.
Po 14 letih ima konferenca tudi novega predsedujočega, saj je nemškega diplomata Wolfganga Ischingerja po 14 letih zamenjal njegov rojak Christoph Heusgen. Ta je bil nekdaj dolgoletni zunanjepolitični svetovalec nemške kanclerke Angele Merkel ter med letoma 2017 in 2021 nemški stalni predstavnik pri Združenih narodih.
Spopad med revizionisti in varuhi mednarodnega reda
Heusgen je v Münchenskem varnostnem sporočilu, ki je bilo objavljeno v ponedeljek na spletni strani konference, zapisal, da invazija na Ukrajino razkriva, da je Putin prepričan, da lahko kot močni akter zanemari minimalne standarde mednarodnega prava, kot je načelo ozemeljske celovitosti. Putinov napad na Ukrajino je po Heusgenovem mnenju najdrznejši napad na red, ki temelji na pravilih.
"Revizionistični akterji poskušajo spodkopati status quo in spremeniti mednarodni red na različne načine," poudarja Heusgen, a dodaja, da se je revizionizmu mogoče upreti. Opozoril je tudi, da veliko držav po svetu ni obsodilo ruske agresije, kar kaže na to, da ni dovolj samo braniti statusa quo.
Münchenski varnostni konferenci, ki poteka v hotelu Bayerischer Hof, je 14 let predsedoval nemški diplomat Wolfgang Ischinger. Od letos konferenco vodi njegov rojak in kolega Christoph Heusgen (na fotografiji).
"Če ne bomo obravnavali zamer, ki jih države v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji čutijo do mednarodnega reda, ki ni vedno služil njihovim interesom, jih bomo težko pridobili za zaveznike pri obrambi ključnih pravil in načel. (…) Potrebujemo vizijo mednarodnega reda, ki se ji lahko pridruži več ljudi, pa tudi večjo koalicijo odgovornih deležnikov, če želimo ohraniti temeljna načela tega reda. Na letošnji Münchenski varnostni konferenci se tako ne bomo posvetili le odporu proti revizionizmu, ampak tudi ustvarjanju pozitivne vizije za mirnejši in uspešnejši svet," je še zapisal Heusgen.
Vloga Münchenske varnostne konference
Seveda se postavlja vprašanje, ali imajo mednarodna srečanja, kot je Münchenska varnostna konferenca, kakšne otipljive učinke na področju mednarodne politike in varnostnih razmer po svetu ali pa so zgolj VIP-srečanja brez kakšnih trdnih dogovorov.
Zunanja ministrica Tanja Fajon bo kot ena izmed govornic sodelovala na panelni razpravi o sodelovanju s Kitajsko pri vprašanjih podnebnih sprememb. Prav tako bo sodelovala na okrogli mizi o Zahodnem Balkanu.
Predstojnica katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan je za Siol.net povedala, da je Münchenska varnostna konferenca že vrsto let eden od najpomembnejših forumov s področja mednarodne varnosti, na katerem se srečujejo voditelji držav in se pogovarjajo o ključnih temah. "Ni pa to takšna oblika, ki bi lahko dala obvezujoče dogovore. Pomeni pa lahko pomemben temelj, na katerem se lahko pozneje rodijo novi dogovori," pojasnjuje Juvanova.
Putinov znameniti govor v Münchnu leta 2007
"Medsebojna komunikacija in redna srečanja oziroma pogovori med državnimi voditelji so izjemnega pomena, še bolj je to pomembno v današnjih razmerah. Iz preteklosti poznamo nekaj zdaj že znamenitih nastopov voditeljev, kot je bil na primer nastop Putina leta 2007, ki je v luči dogodkov 2014 in 2022 postal izjemno pomemben," še pravi Juvanova.
Lani je na Münchenski varnostni konferenci sodeloval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V svojem nastopu je tudi omenil Putinov govor iz leta 2007. Nekaj dni po govoru Zelenskega je Rusija napadla Ukrajino.
V omenjenem govoru je bil Putin zelo kritičen do Zahoda, zlasti do enostranskih dejanj ZDA (pri tem je predvsem mišljen ameriški napad na Irak) in širitve Nata proti vzhodu. Pri tem je navajal nekdanjega generalnega sekretarja Nata Manfreda Wörnerja iz maja 1990, da dejstvo, da Nato ni pripravljen namestiti svojih enot onkraj meja Nemčije, daje Sovjetski zvezi varnostna zagotovila.
"Rusija je država z več kot tisočletno zgodovino in je praktično vedno uporabljala privilegij samostojne zunanje politike. Tej tradiciji se danes ne bomo odpovedali," je dejal tedaj Putin v govoru, ki so ga nekateri na Zahodu opisali kot vrnitev hladne vojne. Na ta govor je lani v Münchnu spomnil tudi Zelenski. "Pred 15 leti je tukaj Rusija napovedala svojo namero, da bo izzvala svetovni mir. Kaj je rekel svet? Popuščanje. Rezultat? Aneksija Krima in napad na mojo državo."
Lani Rusov ni bilo, letos pa niso bili niti povabljeni
Lani ruskih državnih predstavnikov v München ni bilo, čeprav so bili povabljeni. Letos pa jih niso povabili. "Nismo hoteli dati prostora tistim, ki teptajo mednarodno pravo," je pojasnil Heusgen za Reuters. Bodo pa na konferenci, ki ima vzdevek Davos na obrambnem področju, sodelovali ruski opozicijski predstavniki, med njimi Mihail Hodorkovski, Gari Kasparov in Julija Navalna, žena zaprtega opozicijskega aktivista Alekseja Navalnega.
Gostje v Münchnu
Predsednica države Nataša Pirc Musar bo v Münchnu med drugim sodelovala na razpravi o Zahodnem Balkanu.
Gostje letošnje konference so po dozdajšnjih podatkih med drugim: francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz, ameriška podpredsednica Kamala Harris, britanski premier Rishi Sunak, ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU Josep Borrell, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, italijanska premierka Giorgia Meloni, poljski premier Mateusz Morawiecki, novi češki predsednik Petr Pavel, finska premierka Sanna Marin, danska premierka Mette Frederiksen, estonska premierka Kaja Kallas, belgijski premier Alexander De Croo, grški premier Kiriakos Micotakis, hrvaški premier Andrej Plenković, moldavska predsednica Maia Sandu, armenski predsednik Nikol Pašinjan, azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, črnogorski predsednik Milo Đukanović, gruzijski premier Irakli Garibašvili, kosovski premier Albin Kurti, avstrijski zunanji minister Alexander Schellenberg, britanski obrambni minister Ben Wallace in kijevski župan Vitalij Kličko.
Nataša Pirc Musar, Tanja Fajon in Renata Salecl
Med povabljenimi sta tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Na spletni strani predsednice države je zapisano, da bo Pirc Musarjeva v soboto sodelovala na razpravi o Zahodnem Balkanu, opravila pa bo tudi več bilateralnih srečanj z voditelji tujih držav.
Po napovedih STA bo predsednica države prvi dan konference sodelovala na panelni razpravi o pomembnosti regulacije digitalnega okolja za njegovo varno uporabo, poleg tega bo govorka na razpravi v sklopu serije Varnost in literatura (po podatkih na spletni strani konference bo na tej razpravi sodelovala tudi slovenska filozofinja in raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Renata Salecl).
V Münchnu pa bo imela Pirc Musarjeva tudi več bilateralnih srečanj. V njenem uradu so napovedali srečanja z voditelji Črne gore, Severne Makedonije in Kosova, sestala pa se bo tudi z belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko.
Fajonova pa bo v soboto kot ena izmed govornic sodelovala na panelni razpravi o sodelovanju s Kitajsko pri vprašanjih podnebnih sprememb. Prav tako bo sodelovala na okrogli mizi o Zahodnem Balkanu. Poleg tega bo imela več bilateralnih srečanj, med drugim s kolegi iz Brazilije, Južne Koreje, Kuvajta, Mongolije in Omana.
25