Četrtek, 12. 10. 2023, 16.55
1 leto, 1 mesec
Palestinka iz Ljubljane: Nasilje se ni začelo v soboto, ampak leta 1948. #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,69
"Ne razumem, kako lahko svet leta 2023 sprejme, da nas je izraelski minister za obrambo označil za živali in naznanil, da bodo popolnoma prekinili oskrbo z vodo, hrano in elektriko in da Egiptu ne bodo dovolili vzpostavitve humanitarnih koridorjev," je v pogovoru za Siol.net dejala Palestinka Wafaa.
"Gazo bombardirajo, nikjer ni varno, zato ne morem reči, da je moja družina na varnem. Moj starejši brat ima pet otrok, hčerka študira v Turčiji, zato je bil v času napada v Gazi skupaj z ženo in svojimi štirimi otroki. Med bombardiranjem so se zatekli v klet. Nisem vedela, kaj je z njimi," dogajanje v Gazi v zadnjih dneh opisuje Palestinka Wafaa, ki s svojo družino živi v Ljubljani.
"Že vse od sobote z možem ne spiva ter prek arabskih medijev in spletnih družbenih omrežij spremljava, kaj se dogaja v Gazi," dneve od začetka napada Hamasa na Izrael opiše Palestinka Wafaa. Tako ona kot njen mož imata v Gazi starše, brate, sestre, strice … Z njo smo se o dogajanju na Bližnjem vzhodu pogovarjali na njenem domu v Ljubljani.
V Gazi je vaša družina, ali ste bili od sobote kaj v stiku z njimi?
Iz najinih obrazov lahko razberete, kako se počutiva. Ne spiva, ne jeva, 24 ur na dan gledava novice in spremljava družbena omrežja. A zdaj je težava elektrika, saj so pošli tudi električni agregati v Gazi. Prej smo imeli dogovor, da takrat, ko je le mogoče, pošljejo kratko sporočilo, ali je z njimi vse v redu.
Gazo bombardirajo, nikjer ni varno, zato ne morem reči, da je moja družina na varnem. Moj starejši brat ima pet otrok, hčerka študira v Turčiji, zato je bil v času napada v Gazi skupaj z ženo in svojimi štirimi otroki. Med bombardiranjem so se zatekli v klet. Nisem vedela, kaj je z njimi. Potem se je oglasil in sporočil, da so jih evakuirali na drugo lokacijo, ki prav tako ni varna, a jim je vsaj uspelo pobegniti, preden so porušili njihovo sosesko.
Moja mama in brat z družino živita v drugi soseski, in ko so izvedeli, da bodo tudi to uničili, so jih najprej evakuirali v bližnjo bolnišnico, nato pa k družini žene mojega brata. Še vedno so v isti soseski, saj nima smisla, da bi šli drugam, ker nikjer v Gazi ni varno. Zdaj čakamo, videli bomo, ali bodo bombardirali tudi ta predel. Tudi mlajši brat in njegova družina so morali zapustiti svoje stanovanje, zatekli so se k mami.
V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate posnetke iz begunskega taborišča v Gazi po bombardiranju Izraela.
Pred dnevi sem videla posnetke popolnoma uničenega Rimala, predela, kjer sem včasih živela. Težko je, to je bil moj dom, tukaj sem živela z družino, hodila na univerzo, imela svojo pisarno, ko sem delala za mednarodno organizacijo. Po poroki sva z možem tukaj živela štiri leta.
Težko opišem, kako grozno je, ko veš, da bombardirajo območje, kjer je tvoja družina, pa jih ne moreš priklicati na telefon. Zaradi odklopa elektrike težko napolnijo telefon, bombardirali so telekomunikacijsko podjetje v Gazi, zato je tudi internetna povezava zelo slaba ali pa je sploh nimajo.
V Gazi pa ni le moja družina, ampak tudi prijatelji. V Gazo sem se preselila leta 1995 in jo zapustila leta 2021. Bila sem v šoku, ko mi je najboljša prijateljica sporočila, da je bila njena hčerka, stara štiri leta, poškodovana v bombardiranju. S prijateljicami se je igrala, ko so bombardirali sosednjo stavbo. Ona je utrpela lažje poškodbe, ena deklica je umrla, druga pa je huje poškodovana.
Zdaj živimo v državi, kjer je vse normalno, in ljudje ne razumejo, kako se počutimo. Sicer sva zelo družabna, a odkar so se začeli napadi na Gazo, se drživa zase.
"Z otrokoma sem iz Gaze v Slovenijo pobegnila takoj po vojni leta 2021. Vojna se je končala 20. maja 2021, v Slovenijo smo prispeli 13. junija. Tukaj smo znova postali družina. Moj mož je v Slovenijo prišel leta 2019 in zaprosil za mednarodno zaščito. Potem je zaprosil še za združitev z družino in tudi to so mu odobrili. Ko smo prišli, je bila hčerka stara osem, sin pa šest let," svoj prihod na južno stran Alp opiše Wafaa.
Imate tri otroke, kako oni doživljajo vse to?
Hčerka je travmatizirana in veliko joka. Ko smo živeli v Gazi, je v svojem življenju doživela tri takšne napade. V sredo je prosila, da pokličeva babico, saj je želela takoj slišati njen glas. Ustrašila sem se, mislila sem, da je to znak, da se je nekaj zgodilo. Poklicali sva mojo mamo, in ko jo je zaslišala, je jokala še bolj. Potem jo je moja mama potolažila. Njene sestrične, bratranci, njena babica, vsi so tam. Sprašuje me, zakaj so tam, zakaj jih ne pripeljemo sem. Na ta vprašanja ji težko odgovoriva.
Od sobote naprej v medijih spremljamo posnetke pokola nad izraelskimi civilisti. Med žrtvami so tudi tuji državljani. Večina ljudi je ogorčena nad dogajanjem, nekateri pa opozarjajo, da ne moremo enačiti dejanj Hamasa z vsemi Palestinci. Kako vi vidite dejanja Hamasa v zadnjih dneh? Ali obsojate njihova dejanja?
Nasilje ni sprejemljivo. Od nobene strani. Ampak niso nam dali nobene druge možnosti. Znotraj območja, ki je uradno naše, postavljajo kolonije. Gradijo svoje ceste. In ta naselja so nezakonita. Po mednarodnih zakonih.
Vsi Izraelci so oboroženi. In vsi so prestali vojaško urjenje. Napadi v soboto so se večinoma zgodili na nezakonita naselja Izraelcev. Nezakonita. In ko je govora o civilistih, gre za oborožene ljudi, ki so prestali vojaško urjenje. Izpostavila pa bi tudi laži zahodnih medijev. V prvih dneh je bilo veliko novic, da so pripadniki Hamasa klali dojenčke in otroke v soboto. Brez kakršnihkoli dokazov.
V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate posnetke iz bolnišnice v Gazi, ki je postala zatočišče za družine.
Zadnje dni so se nekateri zahodni novinarji celo začeli opravičevati, da sicer niso sami videli omenjenih dogodkov, ampak so jim to povedali zanesljivi viri. Če bi res pobijali dojenčke in otroke, ali ne bi Izrael takoj objavil fotografij in videoposnetkov? Lažejo. In to delajo že 75 let. Preden se vprašamo, zakaj je Hamas napadel Izrael, se je treba vprašati, kaj Izraelci delajo že 75 let. Nasilje se ni začelo v soboto, ampak leta 1948. Zato je poročanje zahodnih medijev hinavsko. Nam pridigajo o človekovih pravicah in mednarodnem pravu … Živimo v slabem svetu, ki mu vladajo močni, ne pa humani.
Če lahko leta 2023 nekdo reče, da bo ustavil oskrbo s hrano in elektriko za 2,5 milijona ljudi, polovica od teh so otroci, in se mednarodna javnost odzove, da seveda lahko to stori, ker ima to pravico, to ni naš svet.
Vse to seveda ne opravičuje tega, kar so naredili pripadniki Hamasa. Je pa Hamas neposreden rezultat okupacije.
Nasilja ne bi bilo, če ne bi bilo okupacije. Poleg tega veliko Judov po vsem svetu nasprotuje ne samo sedanjemu dogajanju, ampak okupaciji na splošno. Tega ne preberete v zahodnih medijih.
Kje in kdaj se bo torej nasilje po vašem mnenju končalo?
Odgovora na to vprašanje ne pozna nihče. Niti politiki. Kar dela Izrael, je noro in menim, da nima nobenega pravega cilja. Na primer, da pobijejo polovico vseh Palestincev v Gazi. Bo to prineslo mir? Seveda ne. Palestinci se bomo borili naprej za svoje pravice in svobodo, živimo po vsem svetu. Nasilje bo vedno prineslo samo nasilje. Ne želimo privilegijev, želimo zgolj živeti svobodno in dostojanstveno, želimo si konca okupacije in blokade.
"Naslednji velik učinek blokade je oskrba z elektriko. Zadnjih 17 let ni bilo dneva, ko bi imeli elektriko 24 ur. Ko smo prispeli v Slovenijo, je bilo to kar malo čudno. Vem, da je to nekaj normalnega, a za nas je to privilegij. V Gazi smo morali načrtovati, kdaj se bo šel otrok umivat, kdaj bom oprala perilo, kdaj bosta otroka gledala televizijo," svojo zgodbo iz življenja v Gazi opiše Wafaa.
Njena družina originalno prihaja iz Jaffe, današnjega Tel Aviva. Po letu 1948 je njena družina zbežala v Jordanijo. Mama je iz mesta Safed na severu Palestine in tudi njena družina je morala po letu 1948 zbežati v Libanon. Tam je spoznala Wafaainega očeta in tako se je Wafaa rodila v severni sosedi Izraela.
"Leta 1976 je moja mama izgubila družino, ko so izraelske in libanonske oborožene sile napadle begunsko taborišče in pobile okoli tri tisoč Palestincev in Libanoncev. Mama je takrat izgubila 51 sorodnikov," pojasni sogovornica.
Potem ko so leta 1982 Izrael, arabske države, Jaser Arafat in njegovi ljudje sprejeli dogovor, je morala njena družina zapustiti Libanon in oditi v Tunizijo. "Tam sem živela 15 let, potem pa smo bili leta 1993, po podpisu sporazuma iz Osla, prisiljeni oditi v Gazo. Takrat smo mislili, da bomo živeli v miru, saj je šlo za mirovni dogovor med Izraelom in Palestino, podprle pa so ga tudi ZDA in EU. A ni bilo tako. V začetku novega tisočletja so se zgodili novi napadi, leta 2006 so nad Gazo uvedli blokado, ki je prisotna še danes, 17 let kasneje," pravi.
V tem času se je izobrazila, po poklicu je farmacevtka, ima magisterij in diplomo s področja menedžmenta. "V Gazi sem zgradila uspešno kariero, delala sem za mednarodne humanitarne organizacije, saj je to tisto, kar ljudje tam potrebujejo," pravi Wafaa.
"V Gazi sem živela v času vseh hujših napadov, leta 2008, 2012, 2014 in 2021. Z otrokoma sem iz Gaze v Slovenijo pobegnila takoj po vojni leta 2021. Vojna se je končala 20. maja 2021, v Slovenijo smo prispeli 13. junija. Tukaj smo znova postali družina. Moj mož je v Slovenijo prišel leta 2019 in zaprosil za mednarodno zaščito. Potem je zaprosil še za združitev z družino in tudi to so mu odobrili. Ko smo prišli, je bila hčerka stara osem, sin pa šest let," svoj prihod na južno stran Alp opišeWafaa.
"Ljudje morajo vedeti, da se napadi na Gazo vseskozi dogajajo, ne le v času najhujše agresije, ki smo ji priča trenutno. Kar naenkrat lahko dobiš sporočilo, da nameravajo napasti to stavbo, hitro pobereš torbo in zbežiš v klet. Zaklonišč v Gazi namreč ni, saj nam Izrael ne dovoli uvoziti materiala, da bi jih lahko zgradili. Torbe, v katerih so naše najpomembnejše stvari, od dokumentov do cepilnih knjižic in zdravil, imamo vedno pripravljene in so kot nekakšen simbol vsake palestinske družine," prav Wafaa.
V Gazi živi 2.300.000 ljudi, polovica od teh je otrok in mladostnikov, mlajših od 18. let. Okoli 20 odstotkov otrok je mlajših od pet let. "To so podatki iz poročil OZN. Vseskozi govorijo, ali gre za civiliste ali ne. A gre za otroke," še opozori Wafaa.
Kaj se pravzaprav dogaja v Gazi od vzpostavitve blokade leta 2006?
"Ljudje se ne morejo prosto gibati. To velja tudi za bolnike, ki morajo za zdravljenje zunaj Gaze pridobiti posebno dovoljenje. Če imajo starši bolnega otroka, se dogaja, da odobrijo izhod zanj, medtem ko staršem ne bodo dovolili, da ga spremljajo. Dolgotrajna blokada in uničevanje infrastrukture sta v vseh teh letih zelo oslabila zdravstveni sistem," izpostavi sogovornica, ki tudi opozori na dejstvo, ki se ga v Sloveniji ne zavedamo.
"Naslednji velik učinek blokade je oskrba z elektriko. Zadnjih 17 let ni bilo dneva, ko bi imeli elektriko 24 ur. Ko smo prispeli v Slovenijo, je bilo to kar malo čudno. Vem, da je to nekaj normalnega, a za nas je to privilegij. V Gazi smo morali načrtovati, kdaj se bo šel otrok umivat, kdaj bom oprala perilo, kdaj bosta otroka gledala televizijo. V času napadov pa je le še huje, ni niti elektrike niti vode, saj črpalke za črpanje vode brez elektrike ne delujejo. Po nekaterih podatkih okoli 90 odstotkov vode v Gazi ni primerne za pitje in kuhanje. Zato imamo postaje za filtriranje vode, ki pa brez elektirke prav tako ne delujejo. Problematične so tudi sanitarije. Zaradi pomanjkanja osnovnih higienskih standardov, ko nimamo dostopa do čiste vode, se širijo številne infekcijske bolezni," življenje v Gazi opiše Wafaa.
Blokada po njenih besedah vpliva tudi na dostopnost do izobrazbe. Po vsakem napadu so šole uničene in potrebnih je več let, da jih obnovijo. Zaradi slabega ekonomskega položaja primanjkuje tudi učiteljev. Stopnja brezposelnosti je zelo visoka, veliko mladih je brez dela.
"Poleg tega okoli 80 odstotkov prebivalcev nima dostopa do zadostnih količin hrane. Posledici tega sta podhranjenost pri otrocih in anemija pri otrocih in ženskah," še opozori Wafaa.
In takšno življenje na ljudeh pusti posledice. Po podatkih Unicefa bi zaradi zadnje agresije leta 2021 kar pol milijona otrok v Gazi potrebovalo psihološko pomoč. "Gre le za otroke, kje so šele odrasli, ki prav tako potrebujejo pomoč. Tudi moja hčerka ima težave. Travmatizirana je in prejema psihološko pomoč. Samo predstavljamo si lahko, kakšne travme bodo imeli otroci, ki so v Gazi danes. In na koncu so to le otroci, ki bi morali biti po ženevski konvenciji, po vseh mednarodnih zakonih in človekovih pravicah zaščiteni. A ni tako," opozarja sogovornica in dodaja, da je po njenem mnenju mednarodna skupnost vsa ta leta dogajanje le opazovala.
"Tokrat ne samo gledajo, ampak tudi popolnoma podpirajo Izrael. Ko pa smo bili mi 17 let pod blokado in 75 let pod okupacijo, je bilo vse v redu. Njihov izgovor je Hamas, a Hamas je nastal šele pred približno 30 leti. Pred tem je bila okupacija, pobijali so ljudi. In kaj je bil takrat njihov izgovor? Hamasa ni bilo, bilo pa je mučenje in ubijanje Palestincev," še poudari.
