Sreda, 20. 6. 2018, 15.54
6 let, 4 mesece
Madžarska nad nevladne organizacije, aktivistom grozi globa za pomoč prebežnikom
"Orban prečka rdeče črte drugo za drugo. Skrajni čas je za ukrepanje."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,50
56
Madžarski parlament je sprejel zakon, s katerim želi vlada premierja Orbana omejiti delo nevladnih organizacij na področju migracij in beguncev. Zakon je uperjen proti nevladnim organizacijam, ki pomagajo beguncem, za vpletene pa predvideva tudi do leto dni zapora. Razmere s prebežniki se medtem zaostrujejo tudi v Italiji.
Zakon je bil sprejet z ustavno večino (proti je glasovalo le 18 od 160 poslancev). Za posameznike ali skupine, ki bodo pomagali nezakonitim migrantom, pa predvideva do leto dni zapora. Ob tem bo kazen tudi za tiskanje in razpečevanje letakov, ki prosilce za azil oskrbujejo z zanje potrebnimi informacijami.
Zakon je uperjen predvsem proti dejanjem Sorosa, ki ga vlada pod vodstvom Viktorja Orbana obtožuje, da želi Evropo "preplaviti z milijoni migrantov, da bi tako spremenil krščansko in nacionalno identiteto držav", poroča STA.
Zakon so na finančnem ministrstvu v Budimpešti uvedli v sklopu posebnega davčnega zakona, znašal pa bo 25 odstotkov iz tujine prejete pomoči, ki jo prejmejo nevladne organizacije. Kot poudarjajo na ministrstvu, zaščita prebežnikov terja znatne finančne stroške za državni proračun, s tem pa so zaradi prebežnikov neposredno obremenjeni vsi prebivalci Madžarske.
Nasprotniki prebežnikov poslopja nevladnih organizacij polepili s spornimi nalepkami
Sporni zakon je po poročanju nemškega tednika Spiegel del zakonodaje, ki sliši na ime Stop Soros. Omenjeni sklop zakonov je med drugim usmerjen tudi proti fundaciji poslovneža in filantropa Georgea Sorosa, ki pri naših vzhodnih sosedih podpira številne nevladne organizacije.
Madžarski predsednik vlade ameriško-madžarskemu milijarderju med drugim očita, da ta s svojo organizacijo spodbuja invazijo prebežnikov v Evropo. Čeprav Orban za to ni ponudil konkretnih dokazov, so iz Sorosove fundacije nedavno sporočili, da bodo pisarno na Madžarskem zaprli.
Madžarski premier Viktor Orban madžarsko-ameriškemu poslovnežu in filantropu Georgeu Sorosu očita, da spodbuja invazijo prebežnikov v Evropo.
Nevladne organizacije pri naših vzhodnih sosedih se medtem spopadajo tudi s pritiski političnih aktivistov, ki nasprotujejo prebežnikom. Ti so namreč pretekli petek s spornimi in sovražnimi napisi prelepili pročelja njihovih prostorov.
AI Slovenija: Brezsramen napad na aktiviste, nevladne organizacije in prebežnike
Nasprotniki prebežnikov so poslopje AI v Budimpešti pretekli petek polepili z geslom "Terorizem in migracije ne smejo biti povezane".
V Amnesty International (AI) Slovenija so še pred glasovanjem ostro obsodili načrte madžarske vlade.
"V svojem prizadevanju, da bi Madžarska postala najbolj sovražno ozemlje za prosilce za azila in begunce v Evropi, poskušajo madžarske oblasti na povsem novi ravni v zakon preliti nestrpnost, ksenofobijo in rasizem," so poudarili.
Zakon po njihovih besedah predstavlja krut načrt, s katerim nameravajo na Madžarskem kaznovati tudi povsem zakonite aktivnosti, kot sta nudenje informacij in zagotavljanje pravnega nasveta iskalcem azila: "To bi lahko nevladne organizacije paraliziralo, že tako ranljivi ljudje pa bi se znašli v še bolj težkih razmerah."
Kot poudarjajo, bi madžarski podružnici AI lahko grozile kazni, zaposleni in prostovoljci pa bi lahko pristali tudi v zaporu: "Madžarski parlament bi moral glasovati proti temu brezsramnemu napadu na aktiviste, nevladne organizacije in ljudi, ki iščejo varnost pred preganjanjem."
V AI Slovenija so se odzvali tudi na politiko ničelne tolerance ZDA, zaradi katere je bilo samo od sredine aprila do konca maja na ameriško-mehiški meji staršem migrantom odvzetih okoli dva tisoč mladoletnih otrok.
Kot so poudarili, gre za neznansko kruto politiko: "Dejstvo, da prestrašene otroke dobesedno iztrgajo iz rok staršev in jih odpeljejo v prenatrpane centre za pridržanje, je pravzaprav mučenje. Predstavniki ameriških oblasti s prisilo tem družinam načrtno prizadenejo hudo duševno trpljenje. Dejanja ustrezajo definiciji mučenja po mednarodnem in ameriškem pravu."
Po njihovih besedah ameriška predsedniška administracija s povzročanjem duševnega trpljenja omenjenim družinam želi druge odvrniti, da v ZDA dosežejo varnost: "Številne družine prihajajo iz držav, kjer je ogromno nasilja in kjer se dogajajo grobe kršitve človekovih pravic. Gre za očitne kršitve človekovih pravic teh staršev in otrok, ki jih izvajajo ZDA, pa tudi za kršitev obveznosti ZDA po begunskem pravu."
"Skrajni čas je, da evropski voditelji začnejo konkretno ukrepati"
Po njihovih besedah načrtom madžarske vlade nasprotuje precej ljudi, saj se je na poziv AI k solidarnosti s civilno družbo na Madžarskem odzvalo več kot 22 tisoč ljudi iz več kot 50 različnih držav.
Kljub temu Evropska unija po njihovih besedah še ni ukrepala. "Evropski voditelji so predolgo gledali, kako Madžarska prečka eno rdečo črto za drugo. Dejansko je skrajni čas, da začnejo voditelji konkretno ukrepati," so poudarili v AI Slovenija.
Madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, čigar stranka Fidesz ima v parlamentu dvotretjinsko večino, kritiki očitajo, da vlada avtokratsko in omejuje liberalne pravice.
Pojasnjujejo, da bo Evropski parlament o predlogu, da EU proti Madžarski sproži formalni postopek glasoval šele v naslednjih mesecih, posamezne države in evropske politične stranke pa v obsodbah in konkretnem ukrepanju zoper Madžarsko niso enotne.
"Glede na to, da Orban ni edini populistični politik v Evropi, ki zagovarja politiko, ki sodijo v temno in oddaljeno preteklost, je to še posebej skrb zbujajoče, zlasti ker smo priča ponavljajočim napadom na koncept človekovih pravic," so sporočili.
"Italijanska zavrnitev humanitarne ladje je nevaren precedens"
Razmere na področju obravnave beguncev se medtem zaostrujejo tudi v sosednji Italiji. Notranji minister Matteo Salvini iz vrst skrajno desne stranke Liga je nedavno zavrnil zasidranje humanitarne ladje Aquarius in izkrcanje prebežnikov na Siciliji.
Potem ko je prebežnike zavrnila še Malta, je ladja obstala na odprtem morju. Po tednu dni je 630 prebežnikov, med katerimi so bile tudi nosečnice in otroci, sprejela Španija, čeprav je bila za njihovo obravnavo pristojna Italija.
Italija je zasidranje ladje Aquarius zavrnila kljub temu, da je pristojna za obravnavo prebežnikov, ki jih reševalci rešijo iz libijskih teritorialnih voda.
V AI Slovenija na ravnanje Italije in Malte gledajo kot na nevaren precedens, saj je reševanje prebežnikov na morju urgentna storitev, ki ne sme biti ovirana.
"V takšnih okoliščinah je Italija z zavlačevanjem, ko ladji ni dovolila pristati v nobenem od svojih pristanišč, verjetno kršila svoje obveznosti po pravu morja in mednarodnem pravu človekovih pravic. Takšna italijanska odločitev in nesodelovanje Malte sta predstavljali nevarnost tako za reševalce kot za tiste, ki so jih reševali," so pojasnili.
AI: Napoved o izgonu pripadnikov romske manjšine je nesprejemljiva
V AI so hkrati kot nesprejemljivo obsodili tudi Salvinijevo napoved, da bo iz Italije izgnal vse pripadnike romske manjšine, ki nimajo italijanskega državljanstva. Hkrati je Salvini izjavil tudi, da žal ne more izgnati Romov, ki imajo italijanski potni list.
"Ob takšnih napovedih smo zgroženi. Zelo skrb zbujajoče je, da v politiki še naprej obstaja in se morda celo krepi strupena in razčlovečena retorika, ki ustvarja delitve v smislu mi proti njimi. Gre za klasično politiko demoniziranja, ki grozi, da bo na plan spustila najtemnejše vidike človeške narave," so njegove besede komentirali v AI Slovenija.
Junckerjeva komisija brez komentarja o načrtih Orbana in Salvinija
Z vprašanji, kako komentirajo zakon madžarske vlade, uperjen proti nevladnim organizacijam, ki pomagajo prebežnikom, smo se obrnili tudi na Evropsko komisija. Iz Komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja so na kratko sporočili, da zakonodajnih postopkov, ki še niso končani, vsebina zakonodaje pa se še usklajuje, ne komentirajo.
S podobnim razlogom v Komisiji niso želeli komentirati napovedi italijanskega notranjega ministra glede izgona pripadnikov romske manjšine, ki nimajo italijanskega državljanstva. "Na splošno sicer velja, da državljani EU iz držav članic EU ne morejo biti izgnani le na podlagi etnične pripadnosti. Pravica do prostega gibanja v EU na drugi strani ni brezpogojna, državljani EU jo lahko uveljavljajo v pogojih in omejitvah, določenih z zakonodajo EU," so sporočili s Komisije.
56