Obrambni strokovnjak svari: Izbruhne lahko totalna kriza. Stvari se lahko spremenijo čez noč.

Novice Pozabljena lekcija iz leta 1991, ko smo Slovenci pregnali okupatorja

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je včeraj pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata in sestankom držav, ki sodelujejo v skupini za podporo Ukrajini, imenovani Ramstein, dejal, da bo 18 od 31 članic zavezništva letos izpolnilo cilj obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP. Med njimi sicer znova ne bo Slovenije, ki bo v letu 2024 za obrambo namenila 1,31 odstotka BDP. 

V letošnjem letu bodo evropske članice zavezništva v obrambo skupaj vložile 380 milijard ameriških dolarjev, je še povedal Stoltenberg. Vrednost vlaganj bo tako prvič znašala dva odstotka njihovega skupnega bruto domačega proizvoda. Kot je Stoltenberg poudaril na novinarski konferenci, gre za rekordne izdatke in šestkratno povečanje glede na leto 2014, ko so cilj dveh odstotkov BDP dosegle le tri članice. Lani je ta cilj po besedah Stoltenberga doseglo 11 članic.

Nemški kancler: Evropa mora močno povečati proizvodnjo orožja

"Evropa mora nujno in znatno povečati proizvodnjo orožja," pa je pred dnevi dejal nemški kancler Olaf Scholz in opozoril, da stara celina ne živi v času miru. Po njegovih besedah morajo evropske države za ta namen združiti naročila in finančna sredstva. "Od izdelave moramo preiti k množični proizvodnji oborožitve," je na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za novo tovarno streliva podjetja Rheinmetall v majhnem kraju Unterlüss severno od Hannovra poudaril kancler in zatrdil, da morajo biti "tisti, ki si želijo miru, sposobni uspešno odvračati agresorje". 

Po besedah Scholza, ki članice EU že dlje časa poziva h krepitvi orožarske industrije, so obljube drugih držav glede pomoči Ukrajini še vedno nezadostne, poroča STA. "Doslej smo si pomagali tako, da smo veliko dobavljali iz zalog," je dejal in dodal, da je to vse manj mogoče. "Tanki, havbice, helikopterji in sistemi zračne obrambe ne stojijo na policah. Če se več let nič ne naroča, se tudi nič ne proizvaja," je še dejal prvi mož nemške vlade in ocenil, da morajo pristojni storiti vse, kar je v njihovi moči, da se proizvodnja orožja poveča po vsem svetu.

Grošelj o neobstoječem evropskem vojaško-industrijskem kompleksu 

"Evropski vojaško-industrijski kompleks praktično ne obstaja. Imamo proizvajalce, ki pa so medsebojno neodvisni, evropska vojaška industrija med seboj ne sodeluje dovolj. Imamo preveč razdrobljene zmogljivosti, tako tehnološko kot geografsko. Zaradi majhnih naročil v preteklosti nimamo ekonomije obsega in tudi države za to niso skrbele kot recimo Američani, ki so ohranili strateška podjetja, ki so proizvajala določene količine orožja. Zdaj je težava, da te zmogljivosti in kapacitete, ki jih imamo, ne zadoščajo potrebam, ki so se pojavile v EU z začetkom ruske invazije na Ukrajino. Tudi na globalnem trgu so se povečala naročila, in ker nimamo okvirja v EU, so to podjetja izkoristila in dvignila ceno streliva in oborožitvenih sistemov. Cene so postale pretirane, tukaj bi morala imeti EU regulativni okvir. Cena 155-milimetrskih granat je dve ali tri leta nazaj znašala 200 evrov, danes pa lahko doseže tudi ceno tisoč evrov. In če jih države potrebujejo, jih morajo po tej ceni plačati," stanje evropske oborožitvene industrije opisuje obramboslovec Klemen Grošelj.

"Vlaganja v obrambo so nujno potrebna, a vseeno mislim, da še ni potrebe, da bi ta vlaganja presegla dva odstotka BDP," pravi Klemen Grošelj. Foto: STA/Katja Kodba

Novice Stranke so razkrile: tako si predstavljajo rešitve za Slovensko vojsko

Po njegovih besedah je Evropa zdaj na točki, ko postavlja temelje za lastno proizvodnjo, zato v več evropskih državah, med drugim tudi v Nemčiji in na Madžarskem, gradijo nove tovarne za proizvodnjo orožja in streliva. Pri tem je zanimiva predvsem Madžarska, ki se intenzivno oborožuje z nemškimi oborožitvenimi sistemi, hkrati pa Nemci na njihovih tleh postavljajo tovarne za proizvodnjo orožja in streliva, ki bo kljub nasprotovanju madžarskega premierja Viktorja Orbana oboroževanju Ukrajine končalo v rokah te države.

Z nastankom evropskega industrijskega kompleksa se bosta, kot pravi Grošelj, oblikovala dva centra moči. En bo francosko-italijanski, ki ima svoje korenine v izgradnji kapacitet za vojno mornarico, drugi pa nemško-nizozemski, ostale države pa se bodo morale odločiti, kateremu centru se bodo priključile.

Tri ključne stvari, ki jih potrebuje Evropa

Poudaril je, da Evropo sicer trenutno najbolj pesti pomanjkanje streliva, saj so bile zaloge že pred izbruhom vojne v Ukrajini zgodovinsko nizke, zdaj pa so skladišča praktično prazna. Belgijski načelnik generalštaba je tako priznal, da imajo v primeru izbruha vojne le za dva ali tri dni streliva.

Druga stvar, ki jo potrebujemo v Evropi, so kopenski, zračni in pomorski droni. "Predvsem zadnji so spremenili taktiko in doktrino pomorskega bojevanja, saj lahko na primer pet dronov v vrednosti nekaj deset tisoč evrov potopi tudi desetine milijonov evrov vredno ladjo," pojasnjuje Grošelj.

Tretja stvar, ki jo potrebujemo, pa so po njegovem mnenju sistemi za radio-elektronsko bojevanje oziroma za boj proti dronom.

Strašenje z vojno z Rusijo zgolj sredstvo za ustvarjanje dobička orožarskih podjetij?

Skeptiki sicer menijo, da Rusija ne predstavlja tako zelo velike grožnje Evropi in da se želi s strašenjem pred vojno zgolj zagotoviti dobičke vojaško-industrijskemu kompleksu.

"Države rusko grožnjo razumejo različno. Poljska jo vidi kot veliko grožnjo, baltske države celo kot eksistenčno, v Sloveniji pa kot da te grožnje sploh ni, vendar se stvari lahko spremenijo čez noč, kot so se leta 2022. Težava je tudi, da ne gre samo za rusko grožnjo, temveč da je celoten mednarodni sistem močno destabiliziran in da so razmere popolnoma nepredvidljive. Nihče ne more zagotoviti, da ne bo čez eno leto na Zahodnem Balkanu popolna kriza. To bi bilo za Slovenijo zelo neugodno," pojasnjuje Grošelj in dodaja:

"Preveč je nepredvidljivosti, da bi države tvegale in se ne bi v določeni meri pripravile. Vlaganja v obrambo so nujno potrebna, a vseeno mislim, da še ni potrebe, da bi ta vlaganja presegla dva odstotka BDP. Postavljajo se tudi vprašanja, kako bomo popolnjevali vojske evropskih držav, ali bomo imeli poklicne ali poklicno-naborniške sisteme. Tehnologija je sicer pomembna, a na koncu še vedno potrebujemo ljudi."