Von der Leynova: EU se mora pripraviti na popolno ustavitev dobave ruskega plina

21.08 Ruski parlament uvedel stroge kazni za delovanje proti interesom Rusije

Ruski parlament je danes uvedel stroge zaporne kazni za pozive k delovanju proti nacionalni varnosti in kazensko odgovornost za vzdrževanje "zaupnega" sodelovanja s tujci, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem so poslanci podprli tudi ustanovitev novega "patriotskega" mladinskega gibanja.

Javni pozivi k delovanju proti varnosti Rusije bodo kaznovani z zaporno kaznijo do sedmih let, vzpostavitev in vzdrževanje "zaupnega" sodelovanja s tujcem ali mednarodno organizacijo ter pomoč pri delovanju proti interesom Rusije pa naj bi od zdaj v Rusiji kaznovali z do osmimi leti zapora.

Nova zakonodaja nekoliko spominja na sovjetsko obdobje, ko so bili stiki med Rusi in tujci strogo nadzorovani. Poslanci so zaostrili tudi zakonodajo o izdaji in vohunjenju − zbiranje, shranjevanje in posredovanje informacij, ki jih je mogoče uporabiti proti ruski vojski, se bo obravnavalo kot oblika vohunjenja in se bo kaznovalo z desetimi do 20 leti zapora.

"Zakonodajne spremembe so ustrezen in pravočasen odgovor na izzive, s katerimi se trenutno spoprijema naša država," je v izjavi, ki jo je danes objavil spodnji dom ruskega parlamenta, dejal poslanec Vasilij Piskarev.

Ruska invazija na Ukrajino je sicer v zadnjem času povzročila nadaljnje omejevanje svobode govora in medijev v tej državi ter odhajanje tujih in neodvisnih ruskih novinarjev, aktivisti pa se bojijo, da bo nova zakonodaja uporabljena za zadušitev še zadnjih ostankov upora proti oblasti, navaja AFP.

Ruski poslanci so ob tem danes odobrili tudi zakonsko podlago za ustanovitev novega domoljubnega mladinskega gibanja, kar po navedbah AFP prav tako nekoliko spominja na mladinske organizacije iz sovjetskih časov. Predsednika Vladimirja Putina naj bi domnevno prosili, da bi osebno vodil nadzorni odbor gibanja.

"Država mora ustvariti pogoje, ki prispevajo k vsestranskemu duhovnemu, moralnemu, intelektualnemu in telesnemu razvoju otrok, k učenju domoljubja, državljanske odgovornosti in spoštovanja odraslih," so zapisali avtorji zakonodajnega predloga.

Organizacija naj bi bila odprta za vse otroke od šestega leta dalje, financirala pa jo bo država. Pričakuje se, da bodo v njeno delo tesno vključeni regionalni guvernerji. Sodelovanje v gibanju bo prostovoljno.

20.20 Norveška našla rešitev glede tranzita ruskega tovora do Svalbarda

Norveško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je našlo rešitev, ki bo ruskemu tovoru, blokiranemu zaradi sankcij, omogočila prevoz do arktičnega arhipelaga Svalbard. V skladu z rešitvijo bodo ruski tovor na arhipelag zdaj lahko pripeljali z norveškimi vozili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ministrstvo je sporočilo, da so zabojnikom s tovorom blokirali dostop do arhipelaga Svalbard, ker so bili prepeljani z ruskimi vozili, ki jim je bilo prepovedano prevažati tovor čez mejo.

V skladu z rešitvijo, ki jo je ponudila Norveška, pa bodo zabojnike na arhipelag zdaj lahko pripeljali z norveškimi vozili. Dva zabojnika z zalogami naj bi že bila na poti iz celinske Norveške na Svalbard z norveško ladjo.

Prejšnji teden je rusko zunanje ministrstvo zaradi omejevanja dostopa do Svalbarda zagrozilo tudi s povračilnimi ukrepi, norveško zunanje ministrstvo pa je v odgovoru poudarilo, da je ohranitev sporazuma o razmejitvi in sodelovanju v Barentsovem morju in Severnem ledenem morju v skupnem interesu obeh držav.

Rusija in Norveška sta namreč sporazum podpisali leta 2010, s čimer sta končali 40 let star spor. V torek pa je predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin pozval ruske poslance, naj preučijo vprašanje odpovedi sporazuma.

"Sporazum o delitveni črti ne vsebuje klavzule o prenehanju. Običajna praksa je, da tovrstni sporazumi o določitvi meje veljajo za nedoločen čas," je opozorila predstavnica norveškega zunanjega ministrstva Ane Haavardsdatter Lunde.

Norveška ima oblast nad Svalbardom, vendar državljanom več kot 40 držav omogoča, da enakopravno izkoriščajo potencialno obsežne naravne vire na otočju. Moskva si medtem že dolgo želi večjega vpliva na otočju in vztraja pri tem, da ga imenuje Spitsbergen in ne Svalbard.

19.24 Ukrajinsko ministrstvo odpravilo omejitve gibanja za nabornike

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je moškim med 18. in 60. letom starosti v torek prepovedalo zapustiti domače okrožje, generalštab vojske pa je medtem na Facebooku zaprosil za razumevanje. Po številnih kritikah je danes ministrstvo razveljavilo svojo odločitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni je obvestilo o razveljavitvi objavil na Telegramu. Glede tega vprašanja se je od oboroženih sil distanciral celo predsednik Volodimir Zelenski in ob tem pozval k preklicu ukaza.

V skladu z uredbo bi moški, stari med 18 in 60 let, potrebovali dovoljenje lokalnega vojaškega naborniškega urada, če bi želeli zapustiti okrožje, v katerem so registrirani.

Veliko Ukrajincev ne živi v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, po ruski invaziji pa je na desettisoče nabornikov pobegnilo v varnejše zahodne dele Ukrajine.

Moškim med 18. in 60. letom starosti je bilo sicer prepovedano zapustiti državo že z uvedbo vojnega stanja v Ukrajini pred več kot štirimi meseci, mejni policisti pa redno zadržujejo moške, ki poskušajo prečkati mejo v Moldavijo ali sosednje države EU.

18.54 Janukovič: Odločite se, ali se želite boriti do zadnjega Ukrajinca

Nekdanji predsednik Ukrajine Viktor Janukovič je svoje sonarodnjake pozval, naj opustijo "informacijsko politiko", ki jo vodijo zdajšnje oblasti v državi, in se sami odločijo, ali se želijo boriti "do zadnjega Ukrajinca", poroča državna ruska agencija Tass.

Nekdanji predsednik Ukrajine Viktor Janukovič na enem izmed plakatov za volitve leta 2010. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

"Zdi se mi, da je danes bolj kot kdajkoli prej potrebna ustrezna ocena razmer in cenitev najbolj raznolikih mnenj ukrajinskih državljanov. Državljani se morajo sami odločiti − boriti se do zadnjega Ukrajinca ali poskušati ohraniti tisto, kar je ostalo. Pomembno je, da damo priložnost vsem, ki imajo konstruktivne predloge, in damo priložnost miru. S tem bomo rešili življenja Ukrajincev in ohranjali prihodnost Ukrajine," je v pritožbi, ki jo je na Facebooku objavil njegov predstavnik, dejal Janukovič.

"Vsi vedo, da je sedanja ukrajinska vlada neizkušena in pustolovska. In seveda ne more biti dvoma o brezpogojnem zaupanju vanje, tudi v odsotnosti alternativnih virov informacij," piše."Informacijska politika, ki jo je danes vodila ukrajinska vlada, je v veliki luči preživela svojo uporabnost in prinesla veliko škodo naši državi. Ljudje so utrujeni od propagande," je dejal Janukovič.

Janukovič je bil ukrajinski predsednik od februarja 2010 dofebruarja 2014, potem pa je prebegnil v Rusijo, s katero je tesno sodeloval tudi takrat, ko je bil prvi človek Ukrajine.

14.48 Bankrotirana Šrilanka prosila Rusijo za gorivo

Šrilanka, ki je v torek priznala bankrot, je prosila Rusijo za gorivo in obnovitev turističnih poletov, ki bi državi pomagali prebroditi gospodarsko krizo brez primere, je danes po pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal šrilanški predsednik Gotabaya Rajapaksa.

22 milijonov prebivalcev Šrilanke že več mesecev trpi zaradi skokovite inflacije in dolgotrajnih prekinitev oskrbe z električno energijo, potem ko je vladi zmanjkalo tujih valut za uvoz življenjsko pomembnega blaga. Ekonomisti za vse hujše gospodarske težave krivijo slabo upravljanje države.

"Soglasno sva se strinjala, da je krepitev dvostranskih odnosov na področjih, kot so turizem, trgovina in kultura, ključnega pomena za krepitev prijateljstva, ki povezuje naša naroda," je povedal Rajapaksa.

Ruski letalski prevoznik Aeroflot je junija odpovedal polete na Šrilanko, potem ko je šrilanško sodišče zaradi spora o plačilu za kratek čas zadržalo letalo airbus, ki je bilo del flote ruskega letalskega prevoznika, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija in Ukrajina sta bili pred začetkom vojne v Ukrajini med glavnimi turističnimi trgi Šrilanke.

Prav tako so evropske države, Avstralija in ZDA svoje državljane pozvale, naj zaradi poglabljanja krize ne potujejo na to otoško državo v Indijskem oceanu.

Šrilanka trenutno prestaja največjo gospodarsko krizo, odkar se je leta 1948 osamosvojila od Velike Britanije. Država je od sredine aprila, ko ni mogla poravnati 51 milijard dolarjev zunanjega dolga, plačilno nesposobna, zaradi hudega pomanjkanja tujih valut pa trgovci ne morejo uvoziti nujnih življenjskih potrebščin.

Med drugim je maja prek posrednika v Dubaju kupila približno 90 tisoč ton sibirske nafte, vendar ji je zmanjkalo dolarjev za večji nakup.

V državi je skoraj povsem zmanjkalo bencina in dizelskega goriva, zato je bilo zaradi varčevanja z omejenimi zalogami goriva odrejeno zaprtje najpomembnejših vladnih uradov in šol, še navaja AFP.

Pred redkimi črpalkami, ki še prodajajo gorivo, so izbruhnili tudi spopadi, več deset tisoč ljudi pa se je postavilo v vrste, pri čemer novih zalog ni pričakovati vsaj dva tedna.

Združeni narodi ocenjujejo, da približno 80 odstotkov ljudi na Šrilanki zaradi pomanjkanja hrane in rekordnih cen opušča obroke. Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da se bo šrilanško gospodarstvo letos skrčilo za sedem odstotkov, kar je še slabše od napovedi, ki jih je objavila državna centralna banka.

14.44 Lavrov: Razkritje pogovora med Putinom in Macronom kršilo diplomatski bonton

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes obsodil objavo klica med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred izbruhom vojne v Ukrajini. Lavrov je to dejanje med obiskom Vietnama označil za kršitev diplomatskega bontona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podrobnosti zaupnega klica le nekaj dni pred začetkom ruske invazije na Ukrajino je razkrila televizijska postaja France 2 v dokumentarnem filmu o ravnanju francoskega predsednika v tem konfliktu.

V luči razkritja je Lavrov opozoril, da diplomatski bonton ne predvideva enostranskega uhajanja takšnih posnetkov. Hkrati je poudaril, da se Rusija zaradi vsebine pogovora med voditeljema nima česa sramovati.

"Načeloma pogajanja vodimo tako, da se nikoli nimamo česa sramovati. Vedno povemo, kar mislimo, in smo pripravljeni odgovarjati za te besede ter pojasniti svoje stališče," je dodal.

Ruski zunanji minister je trenutno na dvodnevnem obisku v Vietnamu ob deseti obletnici celovitega strateškega partnerstva med državama. Vietnam, ki je zgodovinsko blizu Moskvi, do zdaj ni hotel odkrito obsoditi ruske invazije na Ukrajino.

12.03 Von der Leynova: EU se mora pripraviti na popolno ustavitev dobave ruskega plina

Evropska unija se mora po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pripraviti ne le na zmanjšano dobavo plina iz Rusije, ampak tudi na morebitno popolno ustavitev. Kot je opozorila danes v Evropskem parlamentu, ruski predsednik Vladimir Putin energijo očitno uporablja kot orožje, zato se moramo pripraviti tudi na to možnost.

"Pripraviti se moramo na nadaljnje prekinitve oskrbe s plinom iz Rusije, celo na popolno ustavitev," je bila v nagovoru evropskim poslancem jasna von der Leynova, ki je spomnila, da se z delno ali popolno ustavitvijo plina iz Rusije že sooča 12 držav članic.

Obenem je napovedala, da bo komisija sredi tega meseca predstavila načrt ukrepanja EU za primer tovrstnih izrednih razmer. "Države članice že razpolagajo z nacionalnimi načrti ukrepov. To je dobro, a potrebujemo evropsko usklajevanje in skupno ukrepanje," je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Treba je zagotoviti, da se bo v primeru popolne ustavitve dobav iz Rusije plin, ki bo na razpolago, stekal tja, kjer ga bodo najbolj nujno potrebovali, je poudarila. "Poskrbeti moramo za evropsko solidarnost. In zaščititi moramo notranji trg ter dobavne verige industrije," je izpostavila in spomnila na grenko lekcijo pandemije covid-19, kako nevarni so lahko egoizem, protekcionizem, zapiranje meja in prepovedovanje izvoza.

Zatrdila je še, da prizadevanja za iskanje novih zanesljivih dobaviteljev plina dobro napredujejo. Od marca se je tako uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo iz drugih držav v primerjavi z letom pred tem povečal za 75 odstotkov, uvoz iz ZDA se je celo skoraj potrojil. Povprečen mesečni uvoz ruskega plina se je medtem v primerjavi z lani zmanjšal za tretjino, povzema dpa.

Obenem je zavrnila pozive, da bi bilo treba spričo vojne v Ukrajini in posledične energetske krize upočasniti zeleni prehod oziroma tranzicijo EU na obnovljive vire energije. "Prav novo varnostno okolje je najboljši argument za to, da še pospešimo uporabo obnovljivih virov," je poudarila, saj ravno ti omogočajo neodvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Spopadanje z energetsko krizo in zagotavljanje zadostnih dobav energentov bo sicer ena ključnih nalog češkega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta. Prioritete predsedovanja je danes evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil češki premier Petr Fiala. Kot je zatrdil, bo energetski načrt odražal solidarnost EU, kakršno je tej uspelo pokazati ob vrhuncu pandemije covid-19. "Pot, ki jo želi ubrati češko predsedstvo, je v prvi vrsti delo za skupne evropske projekta, ki nas osvobajajo odvisnosti od Rusije," je dejal.

Tudi on je podobno kot von der Leynova izpostavil, da morajo kljub visoki inflaciji in kratkoročnim tveganjem v dobavi energentov v jedru prestrukturiranja energetskega trga EU ostati okolju prijazne politike.

11.20 Prva rotacija ukrajinskih vojakov prispela v Združeno kraljestvo

Prva rotacija ukrajinskih vojakov je pred kratkim prispela na usposabljanje v Združeno kraljestvo, je v torek sporočil britanski obrambni minister Ben Wallace. Cilj tega programa je usposobiti do deset tisoč novih ukrajinskih rekrutov, London pa Kijevu prav tako namenja vojaško pomoč v višini 2,3 milijarde funtov (2,7 milijarde evrov).

"Usposabljanje bo potekalo na vojaških poligonih v severovzhodni, jugozahodni in jugovzhodni regiji. Izvajali ga bodo pripadniki 11. brigade za pomoč varnostnim silam," je sporočil Wallace.

Ukrajinski vojaki bodo opravljali tečaje, ki temeljijo na osnovnem usposabljanju vojakov v Združenem kraljestvu. To vključuje usposabljanje o orožju, prvo pomoč na bojišču, terensko delo, taktiko patruljiranja in izobraževanje o pravu oboroženih spopadov. Vsak tečaj bo trajal več tednov, je še sporočil Wallace.

Dodal je, da je cilj Združenega kraljestva povečati obseg in pogostost teh tečajev v skladu z ukrajinskimi zahtevami. London se po njegovih besedah z mednarodnimi partnerji dogovarja tudi o možnostih širšega sodelovanja v tem programu.

Program usposabljanja ukrajinskih sil pod vodstvom oboroženih sil Združenega kraljestva je prejšnji mesec na obisku v Kijevu napovedal britanski premier Boris Johnson.

11.16 Ukrajina vložila prošnjo za članstvo v OECD

Ukrajina je vložila prošnjo za pridružitev Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je v torek sporočil ukrajinski premier Denis Šmihal. Kot je dodal, je članstvo v OECD eden od temeljev za uspešno obnovo in razvoj države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Ukrajina podpira vsa načela organizacije in želi čim prej postati njena članica," je na Telegramu zapisal Šmihal, medtem ko je generalni sekretar OECD Mathias Cormann na Twitterju pojasnil, da bo prošnjo Ukrajine zdaj obravnaval Svet OECD "po običajni poti".

OECD s sedežem v Berlinu je mednarodna organizacija z 38 državami članicami, ki so zavezane načeloma predstavniške demokracije in tržnega gospodarstva. Večina članic pripada skupini razvitih držav z visokim dohodkom na prebivalca. Med njimi so npr. Nemčija, ZDA in Japonska, pa tudi Mehika in Čile. Slovenija je polnopravna članica OECD od leta 2010.

Ukrajina je že pred začetkom ruske invazije pred več kot štirimi meseci veljala za eno najrevnejših evropskih držav glede na dohodek na prebivalca.

OECD s sedežem v Berlinu je mednarodna organizacija z 38 državami članicami, ki so zavezane načeloma predstavniške demokracije in tržnega gospodarstva. Foto: STA ,

8.15 Pozivi k evakuaciji iz Slovjanska zaradi približevanja ruskih sil

V Donbasu so ukrajinske oblasti zaradi približevanja ruskih sil civiliste pozvale k evakuaciji iz mesta Slovjansk, ki je po padcu Lisičanska zadnjih nekaj dni tarča ruskega obstreljevanja. V torkovem napadu na tamkajšnjo tržnico sta bila ubita najmanj dva človeka, sedem ljudi pa je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

"Ta teden ni bilo dneva brez obstreljevanja," je v torek zvečer dejal guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko in prebivalce mesta pozval k evakuaciji. "Sovražnik strelja kaotično, napadi so namenjeni uničenju lokalnega prebivalstva," je dodal Kirilenko.

Po besedah guvernerja je na udaru ruskega obstreljevanja celotna frontna črta v Donbasu, kamor je Rusija po opustitvi prvotnega cilja, zavzetja Kijeva, preusmerila glavnino svojih sil. Padec Lisičanska in pred tem Severodonecka je ruski vojski omogočil napredovanje v smeri Kramatorska in Slovjanska, ki ležita dobrih 80 kilometrov zahodneje.

"Naša naloga je, da se obdržimo," je v torkovem nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pri tem opozoril, da ruska vojska ne počiva. Kot je še povedal, si prizadeva za nadgradnjo ukrajinskih protiraketnih sistemov.

Po podatkih visoke komisarke ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je bilo do 3. julija v Ukrajini dokumentiranih več kot deset tisoč mrtvih ali poškodovanih civilistov. Komisarka je hkrati opozorila, da je dejanska številka verjetno precej višja.

6.48 Obrambni minister Latvije napovedal vrnitev obveznega služenja vojaškega roka

Latvijski obrambni minister Artis Pabriks je v torek zaradi naraščajočih napetosti s sosednjo Rusijo in vojne v Ukrajini napovedal vrnitev obveznega služenja vojaškega roka.

"Sedanji latvijski vojaški sistem je dosegel svoje meje. Medtem nimamo razloga, da bi mislili, da bo Rusija spremenila svoje ravnanje," je novinarjem ob tem povedal latvijski obrambni minister Pabriks.

Latvija se je po vstopu v Nato odpovedala obveznemu služenju vojaškega roka. Vojsko v Latviji sestavljajo poklicni vojaki in prostovoljci nacionalne garde, ki ob koncih tedna honorarno služijo v pehoti. Država z manj kot dvema milijonoma prebivalcev, ki meji na Belorusijo in Rusijo, ima trenutno le 7.500 aktivnih vojakov in pripadnikov nacionalne garde, ki jih podpira 1.500 Natovih vojakov.

Po Pabriksovih besedah ​​bodo tako ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka, ki bo veljalo samo za moške

5.49 Ruski obveščevalci prvič od začetka vojne zasegli trgovski ladji 

Reuters poroča, da so si ruski pooblaščenci v regiji Doneck na silo prilastili ladji Blue Star I pod zastavo Paname in Smarta Shipping pod zastavo Liberije, tako da so ju razglasili za državno lastnino. To je prvič od začetka vojne, da so bile zasežene trgovske ladje.

Ocenjujejo, da je zaradi invazije Rusije v ukrajinskih pristaniščih obtičalo več kot 80 tujih ladij.

Novice "Moramo jih zlomiti. Nimamo alternative."

Novice Nemški energetski velikan pred zlomom: "Devet milijard evrov ali pa je konec"