Ameriški predsednik Barack Obama je poslal v kongres okvirni predlog proračuna za leto 2011, ki predvideva 3800 milijard dolarjev porabe, pri čemer bo levji delež tega financiran s primanjkljajem.
O podrobnostih proračunskega predloga so na podlagi neuradnih kopij, ki jih je kongres že prejel, že včeraj poročali ameriški mediji.
Rekordni proračunski primanjkljaj
Proračunsko leto 2011 se začne prvega oktobra letos. V letošnjem proračunskem letu, ki se izteče konec septembra, naj bi se po oceni Bele hiše primanjkljaja nabralo za 1600 milijard dolarjev, kar je nov rekord po lanskoletnih 1450 milijardah dolarjev primanjkljaja.
Primanjkljaj naj bi se nato začel zmanjševati in bi ga bilo v letu 2011 za 1300 milijard, vendar pa v naslednjih 10 letih naj ne bi nikoli padel pod 700 milijard dolarjev na leto, oziroma bi naj v povprečju znašal 4,5 odstotka celotnega bruto domačega proizvoda (BDP). Obama je v svojem nedavnem govoru o položaju v državi dejal, da je 1000 milijard dolarjev primanjkljaja nasledil od prejšnje administracije republikanca Georgea Busha. Porabo pa je bil prisiljen povečati zaradi ukrepov proti recesiji in finančni krizi.
Predlog proračuna za 2011 med drugim predvideva najmanj 100 milijard dolarjev vreden drugi stimulacijski paket, ki mu pravijo zakon za delovna mesta, saj naj bi ta poraba vzpodbujala zaposlovanje. V proračunu za leto 20111 ni podaljšanja veljavnosti davčnih olajšav iz let 2001 in 2003 za tiste, ki zaslužijo več kot 250.000 dolarjev na leto. Za ostalih več kot 90 odstotkov Američanov davčne olajšave veljajo naprej.
250 dolarjev za upokojence
Poleg tega naj bi dobili še po 400 dolarjev dodatne olajšave, upokojenci pa ček za 250 dolarjev, ker jim prihodki niso rasli, saj ni bilo inflacije, posledično pa tudi ne usklajevanja z inflacijo. Zvezne države bodo dobile dodatnih 25 milijard dolarjev za ukrepe proti recesiji, za tri leta pa namerava Obama zamrzniti rast porabe za določene vladne programe, s čimer naj bi v 10 letih prihranili 250 milijard dolarjev.
Pri porabi za vojsko, veterane, domovinsko varnost ter za pokojninski in zdravstveni sklad medicare varčevanja ne bo. Obamov predlog ponovno poziva k sprejetju zdravstvene reforme, med drugim pa tudi predlaga poseben davek na velike banke, s katerim bi zbrali 90 milijard dolarjev za nadomestitev izgub v 700 milijard dolarjev vrednem skladu za boj proti finančni krizi. Banke so sicer denar vrnile, izguba pa je nastala predvsem zaradi reševanja zavarovalnice AIG ter avtomobilskih podjetij.
Denarja za nadaljevanje projekta vrnitve na Luno ne bo
V proračunu za 2011 je zanimiva novost, da vesoljska agencija Nasa na primer ne bo dobila denarja za nadaljevanje projekta vrnitve ljudi na Luno. Bo pa dobila 5,9 milijarde dolarjev za vzpodbujanje zasebnih podjetij, ki bi izdelovala lastna vesoljska plovila, Nasa pa bi jih najemala. Zasebna podjetja bi na primer za Naso v vesolje pošiljala astronavte.
3
