Obama pozval kongres k sodelovanju

Če pa bodo vztrajali pri blokadah, bo to Obama počel tudi brez njih. Govor je začel in končal s pozivom naj si politiki v Washingtonu vzamejo za zgled vojake, ki jih ne zanima strankarska pripadnost. Govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, člani vrhovnega sodišča, kabineta in vojaškega vrha ter povabljenimi gosti so pogosto prekinjali aplavzi demokratov in občasno sodelovanje republikancev. Ko je v dvorano prišla demokratska kongresnica iz Arizone , ki je lani preživela strel v glavo, pa strankarskih delitev ni bilo videti.

Obama ne bo nikoli dovolil, da Iran pride do jedrskega orožja Ko je Obama omenil smrt terorističnega vodje Osame bin Ladna, ki so ga pripadniki ameriških posebnih enot ubili lansko pomlad v Pakistanu, pa so bili na nogah vsi. Tako kot kasneje, ko je zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da bi Iran prišel do jedrskega orožja, in ponovno potrdil zavezo varnosti Izraela.

Volivci večinsko ne podpirajo Obamovega dela Obama bo moral letos novembra pred volivce, ki večinsko ne podpirajo njegovega dela na položaju predsednika ZDA, vendar pa govor, ki ga je državna sekretarka Hillary Clinton nemudoma označila kot za najboljšega doslej, ni dajal takšnega vtisa. Govor je bil večinoma posvečen položaju v gospodarstvu in predstavitvi pobud za pospešitev njegove rasti.

Daniels: Obama ni naredil nič za izboljšanje položaja Obama je opisal težave, v katerih so se znašli Američani, in poudaril, da segajo korenine zanje v čas pred njegovim mandatom. To mu je priznal guverner Indiane Mitch Daniels, ki so ga republikanci izbrali, da poda uradni odgovor opozicije na predsednikov govor. A je dodal, da Obama ni naredil nič za izboljšanje položaja, da vnaša delitve in vodi politiko v smer revščine.

Obama: Vlada je še kako potrebna Predsednik je nanizal uspehe, kot je upadanje stopnje brezposelnosti, reforma zdravstva in reforma finančnih regulacij. Republikanski filozofiji zmanjševanja vpliva države se je zoperstavil s stališčem, da je vlada še kako potrebna, to pa med drugim utemeljil s primerom rešitve ameriške avtomobilske industrije, ki danes spet ustvarja nova delovna mesta in dobičke.

Če mu republikanci ne bodo pomagali, bo večino dela opravil brez njih Republikance je razveselil s citatom nekdanjega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, da mora država delati za ljudi le tisto, kar sami ne morejo storiti zase. Čeprav se strinja, da je treba vlado reformirati, pa je vztrajal pri pomembni vlogi države. To je pomoč pri preoblikovanju Amerike v skupnost, kjer bo spet moč z delom zaslužiti dovolj, da se bo privarčevalo za upokojitev, šolanje otrok in nakup hiše. Republikance je pozval, naj mu pomagajo pri tem, sicer bo večino dela opravil brez njih.

"Reforme vlade so nujno potrebne" Strinjal se je, da so reforme vlade nujno potrebne, in zagotovil, da jih tudi izvaja. Kot na primer ukinitev regulacije razlitja mleka na isti način, kot se regulira razlitje nafte. Čeprav namerava slednje zaostriti in želi končati tudi desetletja proračunskega subvencioniranja naftne industrije, ker je čas za nove vire energije. Napovedal je izvršni ukaz, ki bo začel velik projekt financiranja uporabe čiste energije za ameriško mornarico.

Položaj v državi se po besedah Obame izboljšuje, a bodo potrebni dodatni ukrepi, kot je davčna reforma, ki bo zagotovila, da bodo bogati plačevali pošten delež davkov. Z besedami, da to enostavno ni prav, je opozoril na povečevanje razlik med najbogatejšimi in ostalimi Američani, pri čemer tajnica milijarderja Warrena Buffetta, Debbie Bosanek, ki je bila za to priložnost prisotna v dvorani, plačuje davke po višji stopnji od šefa.

Milijonarji bi plačali najmanj 30 odstotkov davka na dohodek "Lahko se sprijaznimo z državo, kjer je vse manjšemu številu ljudi vse bolje, ostali pa komaj shajajo. Ali pa obnovimo gospodarstvo, v katerem bo imel vsak pošteno priložnost, v katerega vsak prispeva pošten delež in vsi igrajo po enakih pravilih," je dejal Obama in predlagal, da bi vsi milijonarji plačali najmanj 30 odstotkov davka na dohodek. Le tako bi lahko upali na zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. "Temu lahko pravite razredna vojna, vendar prositi milijarderja, da plača vsaj toliko kot njegova tajnica, za Američane predstavlja zdrava pamet," je dejal.

Predsednik se je zavzel za povečanje vlaganj v izobraževanje in s pogledom na glasove latinsko ameriških volivcev pozval kongres k sprejetju reforme priseljevanja. Predlagal je zakon, ki bi prepovedal kongresnikom služenje na podlagi notranjih informacij, kot to velja za člane vlade.

Obama: Časi prevar potrošnikov s strani bank so končani Jezo odgovornih kupcev stanovanj zaradi pomoči države tistim, ki so v času razcveta kupovali nepremičnine brez zadostnih sredstev, je skušal pomiriti z napovedjo državne pomoči za refinanciranje hipotekarnega dolga po nizkih obrestih. Zagotovil je, da so časi prevar potrošnikov s strani bank končani in pokazal na direktorja novega Urada za varstvo potrošnikov, ki ga je moral imenovati mimo republikanske blokade.

Ustanovili bodo posebno enoto za boj proti finančnemu kriminalu v pravosodnem ministrstvu, nobena banka oziroma finančna ustanova pa naj ne bi bila več tako velika, da bi jo še kdaj reševali. Za vse ideje naj bi bilo denarja dovolj, če kongres vzame le polovico prihrankov, ki so nastali z umikom vojske iz Iraka.

"Tisti, ki govori, da Amerika v svetu nazaduje ali da naš vpliv usiha, ne ve o čem govori" V delu govora o zunanji politiki je med demokrati v dvorani predstavniškega doma kongresa Obama vzbudil največje navdušenje, ko je brez omembe imen udaril po republikanskih predsedniških kandidatih. "Tisti, ki govori, da Amerika v svetu nazaduje ali da naš vpliv usiha, ne ve o čem govori," je dejal in med drugim zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da bi Iran prišel do jedrskega orožja, ohranja pa na mizi vse opcije.