Sreda, 17. 7. 2024, 9.30
1 ura, 36 minut
Nemški kancler hiti k Vućiću: bo Srbija rešila pešajočega velikana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,72
Rudnik Jadar naj bi po Vučićevih lanskih trditvah odprli leta 2028, letna proizvodnja pa naj bi znašala 58 tisoč ton litija.
V torek je srbska vlada najavila, da se bo nadaljeval projekt vzpostavitve rudnika litija na zahodu države. Ali si bo Srbija Aleksandra Vućića z eno ključnih surovin zelenega prehoda spet odprla vrata v Bruselj?
Nemški kancler Olaf Scholz bo v petek obiskal Beograd, je potrdil srbski premier Miloš Vučević. Razlog za nenapovedani obisk Scholza so tudi zaloge litija v Srbiji, ki bi lahko rešile nemško avtomobilsko industrijo. Srbija bo namreč podpisala dogovor o sodelovanju z EU na področju izvoza surovin, med drugim tudi litija.
Vučević je sicer dejal, da odločitev vlade, da obnovi prostorski načrt za rudnik na območju Jadarja, še ne pomeni odobritve gradnje rudnika. Projekt je v začetni fazi, uredba vlade pa ne govori o rudniku. Izpostavil je tudi, da prostorski načrt za posebne namene ne prejudicira izdajanja rudarskih, gradbenih ali okoljevarstvenih dovoljenj.
V torek je srbska vlada najavila, da se bo projekt, ki naj bi ga upravljal britansko-avstralski konglomerat Rio Tinto, nadaljeval.
Prejšnja vlada pod vodstvom Ane Brnabić, zdajšnje predsednice parlamenta iz Vučićeve Srbske napredne stranke, je zaradi protestov državljanov načrte za odprtje rudnika odpovedala, vendar je srbsko ustavno sodišče odločitev pred tedni razveljavilo. Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je v pričakovanju novih protestov opozoril, da država ne bo dovolila neredov.
Rudnik Jadar naj bi po Vučićevih lanskih trditvah odprli leta 2028, letna proizvodnja pa naj bi znašala 58 tisoč ton litija. To bi zadostovalo za 1,1 milijona električnih avtomobilov oziroma 17 odstotkov trenutne evropske proizvodnje električnih vozil.
Predsednik Srbije Aleksander Vućić se je v zadnjih letih znašel v nemilosti evropskih voditeljev zaradi odločitve, da ne bo sledil Zahodu pri obsodbi in vseh sankcijah Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Letos se je Vučić znašel v nemilosti Zahoda in zahodnih medijev tudi zaradi parlamentarnih volitev, ki naj bi bile nepoštene, Kosova, genocida v Srebrenici ter Republike Srbske v BiH. Mnogi evropski politiki so zato pozvali Bruselj, naj ponovno preuči prihodnost Srbije v Evropski uniji. Vendar, ali bo evropski apetit po surovinah na koncu močnejši od etičnih in moralnih načel?
