Petek, 28. 1. 2022, 15.13
2 leti, 9 mesecev
Bo vojna ali ne? To pravi Lukašenko.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,80
10
Aleksander Lukašenko je velik zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes v nagovoru narodu dejal, da je vojna v Evropi mogoča, a samo, če bo Zahod napadel Belorusijo ali Rusijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Lukašenko velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Na retorično vprašanje, ali bo vojna ali ne, je beloruski predsednik po poročanju nemške tiskovne agencije dpa odgovoril: "Bo, ampak samo v dveh primerih, ob neposrednem napadu na Belorusijo in neposrednem napadu na našo zaveznico Rusijo".
Moskva in Minsk februarja načrtujeta skupne vojaške vaje, kar je v luči skrbi Zahoda o morebitni ruski invaziji na Ukrajino povzročilo dodatno zaskrbljenost. Vojaške vaje bodo potekale na jugu Belorusije v bližini meje z Ukrajino. Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost, da bi Moskva lahko pod pretvezo vojaških vaj namestila svoje vojaške enote v Belorusiji in od tam napadla Ukrajino.
Nato bi na Slovaško napotil svoje vojake
Zveza Nato spričo zaostrovanja odnosov z Moskvo razmišlja o napotitvi svojih vojakov na Slovaško, ki meji na Ukrajino, je potrdil slovaški zunanji minister Ivan Korčok. Nato naj bi sicer po poročanju britanskega portala Sky News razmišljal o napotitvi po tisoč vojakov na Slovaško, Madžarsko, v Romunijo in Bolgarijo.
"To ni zahteva Slovaške, gre za del običajnega načrtovanja obrambe v odziv na razmere," je po četrtkovem zasedanju odbora slovaškega parlamenta za zunanjo politiko povedal Ivan Korčok, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.
"Takšne vojaške strukture so trenutno v baltskih državah in na Poljskem v odgovor na tisto, kar se je zgodilo leta 2014," je pojasnil.
V vsako državo bi napotili bojne enote po tisoč vojakov
Po poročanju spletnega portala britanske televizije Sky News naj bi zaveznice v Natu razmišljale o napotitvi bojnih enot po tisoč vojakov na Slovaško, Madžarsko, v Romunijo in Bolgarijo. Zadnji dve sicer že gostita Natove enote. Napotitev mora podpreti vseh 30 članic Nata, tudi če njihovi vojaki ne bodo sodelovali v misiji.
Te misije bi bile podobne večnacionalnim bojnim skupinam, nameščenim v Latviji, Litvi, Estoniji in na Poljskem, kamor so jih poslali leta 2016 po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim.
Ta ideja ni realistična
Po mnenju virov v slovaški koaliciji sicer namestitev Natovih sil v tej srednjeevropski državi ni realistična. Poudarili so tudi, da Slovaška ne bi smela sprejeti te ponudbe, če jo bo dobila. To bi sprožilo ostro nasprotovanje, tudi v obliki protestov na ulicah. Obenem bi se okrepila priljubljenost opozicije, ki je večinoma proruska, besede virov v slovaški koaliciji na spletu povzema portal Euractiv.
Ostro nasprotovanje in tudi proteste je sprožil že načrtovan podpis dogovora o obrambnem sodelovanju z ZDA.
Zveza Nato okrepitve v svoje vzhodne članice pošilja spričo zaostrovanja v odnosih z Moskvo, ki je na mejo z Ukrajino namestila sto tisoč vojakov. Zahod meni, da Rusija načrtuje invazijo na svojo sosedo, a v Moskvi to zanikajo.
10