Sobota, 19. 5. 2018, 4.00
6 let, 7 mesecev
Najstarejše jamske poslikave naj bi ustvarili avtisti
Na človekov umetniški razvoj ne vplivajo zgolj kreativne sposobnosti, temveč tudi okolje, v katerem živi in deluje. Britanski znanstveniki v novih študijah Britanske akademije za arheologijo predvidevajo, da so najstarejše jamske poslikave plod dela avtističnih umetnikov. Pri tem ugotavljajo, da naj bi šlo za povezavo med 33 tisoč starimi jamskimi poslikavami, avtizmom in živečimi ljudmi v ledeni dobi.
Po raziskavah medicinskega raziskovalca Barryja Wrighta in arheologinje Penny Spikins so dolgotrajne posledice ledene dobe pripomogle k razvoju avtističnih motenj, ki so v tistem obdobju ljudem omogočile, da so se prilagodili vremenskim in naravnim razmeram, imeli drugačen fokus in nagnjenje k delovanju, piše Art World News.
Avtistični ljudje naj bi imeli sicer tudi večjo sposobnost spominskih zmožnosti in več ustvarjalnosti v procesu izražanja umetnosti. Tako naj bi skozi ledeno dobo boljše zaznavali okolico, naravo in se lažje orientirali za iskanje hrane in preživetje.
Avtisti se dobro umetniško izražajo, strokovnjaki so zato začeli raziskovati vez med najstarejšo vrsto umetnosti v jamah in evolucijskim razvojem človeka.
Raziskave so dregnile ob področja človekovega razvoja, vse od zgodnjih kulturnih običajev, tehnologije, ritualov in vizualne umetnosti. Vse namreč kaže na to, da najstarejše poslikave pripadajo avtističnim umetnikom, kar pa kaže na posledice evolucijskega razvoja tako na duševnem kot ustvarjalnem področju človeka.
"Menimo, da je bil zgodnji razvoj podedovanega avtizma delno evolucijski odziv na izjemno ostre podnebne razmere na vrhuncu zadnje ledene dobe," je dejala Spikinsova za Art World News.
Pojavljajo se dodatna zanimanja o proučevanju človeškega razvoja med ledeno dobo v povezavi z umetniško ustvarjalnostjo.
"Ljudje brez razvoja avtističnih motenj ne bi mogli preživeti v ledenem okolju, saj je takratna borba za življenje zahtevala drugačne spretnosti, "je še dejala.
Kulturni pojav ali plod evolucijskega razvoja?
Pojavljajo se dodatna zanimanja o preučevanju človeškega razvoja med ledeno dobo v povezavi z umetniško ustvarjalnostjo. Ta naj ne bi bila zgolj kulturni pojav, temveč plod evolucijskega razvoja.
Najstarejše jamske poslikave odražajo utrip takratnega nagona po preživetju, saj so največkrat upodobljeni prav motivi lova.
4