V Moldaviji bodo že drugič letos volili nov parlament, potem ko so po aprilskih volitvah to siromašno državo zajeli nasilni protikomunistični protesti.
Izbira novega predsednika države v parlamentu se je končala v slepi ulici. Volitve naj bi odločile, katero smer bo med zahtevami EU na eni in Rusije na drugi strani ubrala Moldavija.
Kdo bo nasledil Voronina?
Rezultati današnjih volitev bodo hkrati nakazali, kdo bo na položaju predsednika države nasledil Vladimirja Voronina, ki se mu izteka drugi zaporedni štiriletni mandat, v skladu z ustavo pa se za tretjega ne sme več potegovati. Volivci pa bodo lahko svoje glasove oddali med 6. in 20. uro po srednjeevropskem času.
Predsednik je moral junija, čeprav nerad, v skladu z ustavo razpisati predčasne parlamentarne volitve, potem ko poslanci zaradi bojkota liberalnih opozicijskih strank - te vladajoči komunistični stranki očitajo, da se je do zmage na aprilskih parlamentarnih volitvah dokopala s prevarami - tudi v drugo niso uspeli izbrati njegovega naslednika.
Za glasove volivcev se poteguje osem strank
Za glasove 2,5 milijona volivcev se danes poteguje osem strank. Poleg Voroninovih komunistov naj bi se v parlament prebile še štiri opozicijske stranke - tri liberalne, ki poleg približevanja EU za razliko od komunistov zagovarjajo tudi članstvo v Natu, ter Demokratska stranka pod vodstvom Mariana Lupuja, nekdanjega predsednika parlamenta, ki je junija izstopil iz komunistične stranke, v kateri je veljal za reformista.
Tako politični analitiki kot tudi javnomnenjske raziskave komunistom sicer napovedujejo prepričljivo zmago, vendar pa naj bi se jim tripetinska večina v 101-članskem parlamentu, potrebna za izvolitev predsednika, znova izmaknila. Potem ko so na aprilskih volitvah prejeli okoli 50 odstotkov glasov in s tem 60 poslanskih sedežev, naj bi se jim tokrat obetalo le med 31 in 38 odstotki glasov.
Množične proteste aprila spremljalo nasilje
Opozicija aprilskih izidov sicer ni priznala, zaradi česar so v Kišinjovu izbruhnili množični protesti, ki jih je spremljalo nasilje. Opozicija se je pritoževala predvsem zaradi omejenega dostopa do medijev ter poskusov zastraševanja v okviru predvolilne kampanje, pa tudi zaradi ponarejanja volilnih imenikov, medtem ko naj bi na sam dan volitev in ob preštevanju glasov ne prišlo do večjih napak.
Voronin je za proteste okrivil Romunijo, katere del je bila pred priključitvijo Sovjetski zvezi Moldavija in ki naj bi še vedno gojila ozemeljske težnje do manjše sosede. Članica EU Romunija je to odločno zanikala, romunski predsednik Traian Basescu pa je celo pozval k evropski preiskavi "represije" v Moldaviji.
Volitve spremlja okoli 200 opazovalcev Ovse
Današnje volitve bo spremljalo kakih 200 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Zunanji minister Švedske kot trenutno predsedujoče EU Carl Bildt pa je moldavske oblasti opozoril, da bodo imele večje možnosti za dostop do projektov EU in mednarodnih posojil, če bodo zagotovile ustrezne volitve.
Ponovitev nasilnih protestov tokrat ni verjetna, vendarle pa bo Moldavija verjetno ostala v slepi ulici, v katero je zašla zaradi globokega razkola med urbano mladino, naklonjeno liberalni opoziciji, ter starejšo podeželsko populacijo, lojalno komunistom. Medgeneracijski razkol dodatno poglablja revščina, zaradi katere velik del delovno aktivnega prebivalstva beži v tujino, doma pa ostajajo mladi in starejši.
1
