Sreda, 1. 10. 2025, 13.35
1 ura, 43 minut
MNZ proti trenutnemu predlogu evropske uredbe za boj proti spolnim zlorabam otrok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Ministri članic EU za pravosodje in notranje zadeve bodo o stališčih do predloga predvidoma glasovali na zasedanju 14. oktobra.
Notranje ministrstvo je danes sporočilo, da predloga evropske uredbe za boj proti spolnim zlorabam otrok v trenutni obliki ne podpira. Predlog, o katerem bo Svet EU glasoval 14. oktobra, predvideva nadzor nad praktično vso spletno komunikacijo v EU. Številni Evropejci, države članice in institucije EU opozarjajo na pretiran poseg v zasebnost.
Ministrstvo za notranje zadeve je v luči pogajanj o evropski uredbi za boj proti spolnim zlorabam otrok danes sporočilo, da se zavzema za pravo ravnovesje med zaščito otrok in posegom v temeljne pravice, predloga uredbe v trenutni obliki pa ne more podpreti. Dodali so, da Slovenija boj proti spolnemu izkoriščanju in zlorabam otrok vidi kot prioriteto, vendar se hkrati zavzema za spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Na MNZ navajajo, da si dansko predsedstvo Sveta EU pred glasovanjem "prizadeva pripraviti kompromisno besedilo, ki bi bilo lahko sprejemljivo za večino držav članic" in bi prejelo zadostno podporo. Pogajanja pa "še niso končana in soglasja držav članic za pogajanja o predlogu uredbe z Evropskim parlamentom še ni".
Predlog evropske uredbe za preprečevanje spolnih zlorab otrok in boj proti njim (CSAR) je pogovorno znan tudi kot nadzor klepeta oz. "chat control".
Številne spremembe, stališča ostajajo različna
Evropska komisija je svoj predlog predstavila leta 2022, da bi nadomestila veljavne razdrobljene predpise z usklajenim enotnim sistemom. Evropski parlament je nato leta 2023 podprl več sprememb, ki bi odpravile najbolj daljnosežne dele predloga komisije, kot je vsesplošno pregledovanje sporočil, ter zaščitile šifriranje komunikacij od začetka do konca (end-to-end). Parlament je dal prednost bolj ciljnim, na dejanskih tveganjih temelječim ukrepom za odkrivanje zlorab in vztraja pri močni zaščiti zasebnosti.
Stališče Sveta EU pa je bolj zapleteno in za zdaj ostaja razdeljeno. Večina držav članic po poročanju portala Euronews podpira splošno pregledovanje sporočil, več jih ostaja neodločenih, spet druge pa so sporočile, da predloga uredbe v trenutni obliki ne morejo podpreti.
Tudi če bo Svetu EU na glasovanju 14. oktobra s kvalificirano večino uspelo sprejeti stališče, se bo moral nato pogajati s parlamentom. Uredba lahko začne veljati šele, ko bosta tako Svet EU kot Evropski parlament potrdila identično besedilo.
