Četrtek, 6. 3. 2025, 11.23
2 uri, 52 minut
Milanović in Plenković po mesecih nesoglasij za skupno oblikovanje hrvaške zunanje politike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Stališča med hrvaškim premierjem in predsednikom republike glede podpore Ukrajini so se doslej močno razlikovala.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković sta v sredo v luči današnjega izrednega zasedanja v Bruslju po mesecih nesoglasij izmenjala stališča o pobudah za dosego miru v Ukrajini. Milanović je pogovor s Plenkovićem ocenil za začetek izpolnjevanja ustavne obveznosti o skupnem oblikovanju in izvajanju hrvaške zunanje politike.
Plenković in Milanović sta izmenjala poglede o aktualnih političnih in diplomatskih pobudah za dosego miru v Ukrajini, premier pa je predsednika republike obvestil o predlogu stališč Hrvaške pred današnjim vrhom EU.
Stališče hrvaške vlade je, da morata Ukrajina in EU sodelovati pri mirovnih pogajanjih, pri čemer je nujno tesno sodelovanje z ZDA, so sporočili iz Banskih dvorov. Poudarili so tudi, da je varnostni in gospodarski interes Hrvaške doseganje pravičnega miru, ki pa ga ne bo, če ne bo zagotavljal suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Milanović je medtem poudaril, da je doseganje miru v Ukrajini v interesu Hrvaške, zato je treba sprejeti vsako pobudo, ki prispeva k temu, so sporočili iz predsednikovega urada.
Hrvaških vojakov v Ukrajini ne bo
Hrvaški vojaki po njegovih besedah ne bodo sodelovali v nobeni dejavnosti na ozemlju Ukrajine, pomoč Ukrajini pa ne sme biti na škodo vzdrževanja in razvoja zmogljivosti hrvaške vojske. Prav tako nobena finančna odločitev ne sme škodovati življenjskemu standardu hrvaških državljanov, kar se nanaša tudi na sankcije.
Plenković je Milanovića seznanil tudi s stališči vlade glede krepitve evropskih obrambnih zmogljivosti. Poudaril je, da je vlada z zvišanjem proračuna za obrambo in vlaganjem v modernizacijo vojske že naredila ključne korake.
Milanović pa je poudaril, da je pri vsakršni razpravi o krepitvi evropske vojaške industrije in povečanju vojaškega proračuna treba zagotoviti, da pri tem sodeluje hrvaška industrija.
Plenković je Milanoviću v sredo poslal tudi dopis za uskladitev glede predloga zunanjega ministrstva o odpiranju novih diplomatskih misij in konzularnih uradov. Potreba po njih se je po navedbah vlade pojavila zaradi vse bolj zapletenih geopolitičnih razmer.
Milanović in Plenković zakopala bojno sekiro
Sodelovanje med Pantovčakom in Banskimi dvori na področju zunanje politike že dlje časa zavirajo nesoglasja med Milanovićem in Plenkovićem. Milanović je sredin pogovor ocenil kot začetek izpolnjevanja ustavne obveznosti o skupnem oblikovanju in izvajanju hrvaške zunanje politike, predsednika vlade pa je pozval k nadaljevanju razprav o zunanjepolitičnih stališčih Hrvaške.
Stališča med hrvaškim premierjem in predsednikom republike glede podpore Ukrajini so se doslej močno razlikovala. Milanović je v nasprotju z vlado namreč proti sodelovanju Hrvaške v vojaški pomoči Ukrajini, ker da bi to med drugim lahko pomenilo napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino. Prav tako ni naklonjen napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino ob morebitni sklenitvi premirja.
