Ponedeljek, 15. 7. 2019, 19.07
5 let, 4 mesece
Francija predlaga nove davke
Letalskim vozovnicam za deset evrov grozi nepovratni konec
Francosko ministrstvo za promet razmišlja o uvedbi ekološkega davka, to pa je okrepilo razmišljanja o začetku obdavčitve letalskega goriva v mednarodnem letalskem prevozu. Če se bo to zgodilo, se lahko poslovimo od najugodnejših cen nizkocenovnih prevoznikov.
Poldrugi evro za vsak polet vsakega potnika znotraj Evropske unije v ekonomskem razredu, dvakrat toliko, če je polet zunaj Evropske unije, še nekoliko več za potnike v poslovnem razredu – to je predlog novega ekološkega davka, ki ga je te dni predlagalo francosko prometno ministrstvo.
Utemeljitev za to novo obdavčitev so prizadevanja za zmanjševanje izpustov v okolje, so pojasnili.
Z novimi davki, ki jih zagovarjata predvsem Francija in Nemčija, želijo, kot so pojasnili, zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida v okolje.
Gorivo za mednarodni letalski prevoz že 70 let neobdavčeno
Z istim namenom razmišljajo tako v Franciji kot tudi na Nizozemskem o še enem davku, ki bo padel na pleča potnikov v letalskem prometu – pravzaprav za ukinitev davčne izjeme, ki velja po svetu že 70 let.
Po koncu druge svetovne vojne so se svetovni voditelji dogovorili, da z namenom spodbujanja letalskih prevozov ne bodo obdavčevali letalskega goriva – kerozina – za mednarodne letalske povezave.
Na veliko žalost cestnih prevoznikov in voznikov avtomobilov pogonska goriva za vse ostale oblike prevoza niso bila nikoli deležna takšnih davčnih odpustkov.
V ceni goriva na črpalki gre tri petine za dajatve
Prav nasprotno, v maloprodajni ceni pogonskih goriv predstavljajo davki in trošarine največji delež. Tako denimo v današnji ceni enega litra neosvinčenega bencina, ki znaša 1,291 evra po litru, prodajna cena brez dajatev znaša komaj 0,52365 evra po litru.
Tri petine maloprodajne cene neosvinčenega bencina so prispevki in dajatve (v nekaterih državah je ta delež še večji).
Razlika gre na račun takse za ogljikov dioksid (slabe 4 cente po litru), dodatka za zagotavljanje prihrankov energije (slabe tri četrtine centa po litru), trošarine (skoraj 48 centov po litru), prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije (skoraj en cent po litru) in davka na dodano vrednost, ki se obračuna celo na trošarino in ostale dajatve.
Francija in Nizozemska najbolj glasni za obdavčitev kerozina
Francija in Nizozemska sta tudi uradno predlagali Evropski komisiji, naj ukine davčno ugodnost za letalsko gorivo v mednarodnem prometu in naj ga začne obdavčevati.
Toda uvedba takega davka, kot še poroča poslovna revija Fortune, bi bila zelo zahtevna in bi zahtevala veliko sodelovanja med državami, ki gotovo ne bi vse želele tega novega davka.
Slovo od poletov za deset evrov
Gotovo si ga ne bi želeli niti potniki – Evropska komisija je v enem od svojih junijskih poročil ocenila, da bi že najnižji davek na letalsko gorivo podražil polete znotraj Evropske unije za deset odstotkov.
Že najmanjše novo davčno breme v letalskem prometu bi lahko podražilo vozovnice za deset odstotkov, ocenjuje Evropska komisija.
Če pa temu prištejemo še napovedani ekološki davek na vsak polet, bo to za polete po deset evrov, ki se jih ne dobi vsak dan in za vsako relacijo, a le niso zgolj teoretična možnost, zagotovo pomenil konec.
Povpraševanje po letalskih prevozih zelo strmo navzgor
Obenem v istem poročilu Evropske komisije napovedujejo, da bi tak davčni ukrep zmanjšal emisije za 11 odstotkov, kar bi, če bi se to zares uresničilo, gotovo razveselilo pobudnike in zagovornike Pariškega sporazuma iz leta 2016.
Letalski prevozi prispevajo (zgolj) malo več kot 2,5 odstotka vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida, močno povpraševanje po letalskem prevozu pa najbrž tega odstotka ne bo znižalo. Obseg letalskega prometa je od leta 2000 namreč narasel za 140 odstotkov, še navaja Fortune.
Lufthansa: "Letalskih vozovnic pod deset evrov ne bi smelo biti!"
Slučajno ali ne, ravno danes pa je glavni izvršni direktor nemškega (tradicionalnega) letalskega prevoznika Lufthansa Carsten Spohr imel veliko povedati čez ugodne letalske vozovnice.
Glavni izvršni direktor nemške letalske družbe Lufthansa meni, da so letalske vozovnice za deset evrov ali manj "ekonomsko, ekološko in politično neodgovorne".
"Letalske vozovnice za manj kot deset evrov ne bi smele obstajati, takšne vozovnice so ekonomsko, ekološko in politično neodgovorne," je med drugim povedal za poslovni medij Bloomberg.
Drugačni modeli, drugačne (osnovne) cene
Lufthansa, ki ima tudi svojega nizkocenovnega otroka Germanwings, zelo trpi zaradi agresivne cenovne vojne med letalskimi prevozniki. Toda prvi mož Lufthanse ob svojem pritoževanju najbrž pozablja, da imajo nizkocenovni prevozniki drugačen poslovni model, ki jim omogoča, da osnovne cene lahko znižujejo bolj kot tradicionalni prevozniki.
Na koncu pa tako pri t. i. nizkocenovcih kot tudi vedno pogosteje pri tradicionalnih letalskih prevoznikih potniki plačajo tudi veliko več, kot je osnovna cena vozovnice – zaradi različnih dodatkov, opcij in drugih načinov, s katerimi spretno privabljajo potnike v dodaten strošek.
Lufthansa ima v svoji lasti tudi nizkocenovnega prevoznika Germanwings.
Že zdaj je gorivo četrtina stroškov letalskih prevoznikov
Letalski prevozniki pa gotovo ne potrebujejo dodatnih davkov kot ekološke spodbude, saj imajo že dalj časa odličen razlog za varčevanje z gorivom – njegovo ceno. Temu sledi vedno boljša učinkovitost letal pri porabi goriv – po nekaterih ocenah povprečno za 1,3 odstotka letno.
Toda že brez davkov je, kot navaja najnovejše poročilo mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA, strošek goriva skoraj 24 odstotkov vseh operativnih stroškov letalskih prevoznikov. Ravno ti stroški so idealen izgovor, s katerim si letalski prevozniki (vsaj deloma) upravičujejo slabše poslovanje in morebitne izgube.
Na razdaljah do 500 kilometrov, zlasti kjer obstajajo povezave s hitrimi vlaki (na fotografiji francoski hitri vlak TGV), je železnica časovno in cenovno konkurenčna letalskemu prevozu, okoljsko pa zagotovo sprejemljivejša.
Samo rezati povpraševanje z novimi davki ni idealna rešitev
Zgolj udar na povpraševanje po letalskem prevozu gotovo ni idealna rešitev, saj vodi tudi do izgub zaposlitev v letalskem prevozu in s tem do drugih težav in stroškov.
Prav tako ni pričakovati, da bi pri večjih razdaljah in medcelinskih prevozih kakšna druga oblika transporta zagotovila smiselno alternativo. A za krajše evropske povezave (nekje do 400 kilometrov), zlasti tam, kjer imajo (za razliko od nas) hitre in učinkovite železniške povezave, bi gotovo veljalo premisliti, kako spraviti potnike z letal na naravi prijaznejše vlake.
4