Torek, 29. 1. 2019, 13.39
5 let, 10 mesecev
Lahko zaradi brexita na evropskih tleh spet izbruhne oborožen konflikt?
V luči razprav o izstopu Združenega kraljestva iz EU se kot ključno dilemo izpostavlja prihodnji status Severne Irske. Varovalka v dogovoru med Londonom in Brusljem, ki jo zavračajo britanski poslanci, namreč dopušča možnost, da bi na Severnem Irskem lahko vzpostavili enotno carinsko območje EU in Velike Britanije. Temu nasprotujejo v Londonu in Belfastu, kjer poudarjajo, da bi takšen režim kršil velikonočni sporazum. Po zaslugi slednjega se je pred 20 leti na Severnem Irskem končalo krvavo nasilje, v katerem je življenje izgubilo več kot 3.500 ljudi.
Da se lahko razmere na Severnem Irskem hitro zaostrijo, je med drugim pokazala nedavna eksplozija avtomobila bombe v Londonderryju. Policija je zaradi napada, ki se je zgodil prejšnjo soboto in ni terjal smrtnih žrtev, aretirala pet ljudi. Po besedah policije naj bi bila za napad odgovorna Nova irska republikanska armada (NIRA).
Eksplozijo avtomobila bombe v Londonderryju so zabeležile tudi varnostne kamere. Video: YouTube.
Samo dva dni po eksploziji se je v Belfastu zgodil nov incident, v katerem so trije neznanci v ukradeno vozilo odvrgli neznan predmet. Na kraju dogodka je posredovala policija.
Za incident naj bi bili odgovorni borci Nove IRE
Borci NIRE po poročanju Independenta predstavljajo del nekdanjih pripadnikov teroristične skupine Irska republikanska armada (IRA), ki zavračajo premirje, ki je bilo na Severnem Irskem z velikonočnim sporazumom sklenjeno leta 1998. Omenjeni skrajneži, ki izhajajo iz tako imenovane Prave irske republikanske armade (RIRA), so prisotni predvsem v republikanskih oziroma katoliških četrtih zahodnega Belfasta, svoje aktivnosti pa delno izvajajo tudi v irski prestolnici Dublin.
V eksploziji avtomobila bombe v mestu Omagh na Severnem Irskem je avgusta 1998 umrlo 29 ljudi, poškodovanih je bilo več kot 300 ljudi. Za napadom je stala Prava irska republikanska armanda (RIRA), ki je nasprotovala velikonočnemu sporazumu in premirju s strani IRE.
Čeprav velja, da je IRA v zadnjih 20 letih prenehala s svojimi aktivnostmi, javnost še vedno pretresejo posamični incidenti, ki spominjajo na temno obdobje konfliktov med katoliškimi republikanci in protestantskimi unionisti. V zahodnem delu Belfasta so bili denimo maja 2016 v roku 24 ur ustreljeni trije ljudje.
Ker so na Irskem pred dvema letoma obeležili stoto obletnico velikonočne vstaje, v kateri so se irski nacionalisti z orožjem uprlo uprli britanski oblasti na Irskem otoku, je bila javnost zaskrbljena, da utegne NIRA spet pospešeno izvajati gverilske aktivnosti. V britanski obveščevalni službi MI5 so takrat zvišali stopnjo pripravljenosti pred terorističnimi napadi s strani severnoirskih skupin.
Lahko brexit povzroči nov val nasilja in napadov?
Danes je Severna Irska pod drobnogledom javnosti zaradi brexita. Da bi se izognili trdi meji na Irskem otoku, dogovor med EU in Združenim kraljestvom vključuje posebno varovalko. Ta predvideva, da bi v primeru, da London in Bruselj v pogajanjih o prihodnjih odnosih ne bi dosegla rešitve, na Severnem Irskem vzpostavili enotno carinsko območje.
Severnoirski konflikt, ki se je začel v poznih 60. letih prejšnjega stoletja in končal leta 1998 s sklenitvijo velikonočnega sporazuma, je terjal več kot 3.500 smrtnih žrtev.
To pomeni, da bi na Severnem Irskem tudi po izstopu Združenega kraljestva iz EU lahko obveljala pravila, ki veljajo na notranjem trgu EU. Možnost tovrstnega statusa Severne Irske za britansko politiko ne pride v poštev. To se je jasno pokazalo 15. januarja, ko so konservativni poslanci in poslanci iz vrst ulstrskih unionistov (DUP) v britanskem parlamentu z veliko večino zavrnili dogovor britanske premierke Therese May z EU.
Ko gre za vprašanje meje na Irskem otoku, si britanska predsednica vlade si v luči negotove usode brexita zdaj prizadeva za alternativne rešitve. Po poročanju Politica Mayeva zdaj poskuša pritisniti na EU tudi z zahtevo po ohranitvi velikonočnega sporazuma, ki je končal krvavo nasilje na Severnem Irskem. S tem poskuša premierka ugoditi zahtevam poslancev DUP, ki podpirajo njeno manjšinsko vlado. Ti namreč trdijo, da prej omenjena varovalka ne ščiti, temveč krši velikonočni sporazum.
Mayeva si prizadeva za zaščito velikonočnega sporazuma
Po besedah neimenovanih višjih uradnikov, ki so seznanjeni z internimi razpravami znotraj premierkinega kabineta, Mayeva zdaj poskuša oblikovati predlog, s katerimi bi se izognili uporabi varovalke, ki je zaenkrat še del končnega dogovora med Brusljem in Londonom o brexitu. Kot ena od možnosti se po poročanju Politica omenja tako imenovani 50. odstavek, ki v teku pogajanj ni bil vključen v zadnjo verzijo dogovora.
Ena od posledic severnoirskega konflikta je tudi segregacija. Na fotografiji je viden zid, ki v Belfastu ločuje protestantsko in katoliško skupnost.
Omenjeni odstavek predstavlja zagotovilo, da Združeno kraljestvo ne bo vpeljalo novih pravil med Severno Irsko in Veliko Britanijo, "razen če bodo te skladne z leta 1998 sprejetim velikonočnim sporazum in če se bosta severnoirska vlada in parlament strinjala, da so različni dogovori za Severno Irsko primerni".
"50. odstavek se mora vrniti v dogovor," je za Politico povedal neimenovani uradnik. Za spremembo varovalke je sicer potrebna zelena luč Bruslja, ki pa v tem trenutku zaenkrat ne kaže pripravljenosti za nov krog pogajanj z Londonom.
Premierka ključno rešitev vidi v podpori ulstrskih unionistov
Medtem ko na Severnem Irskem nekateri za zaplet krivijo tudi Dublin, poznavalci političnega zakulisja poudarjajo, da utegne igranje na karto zaščite in spoštovanja velikonočnega sporazuma lahko predstavljati zadnji poskus Mayeve za potrditev dogovora z EU.
Ob tem sicer poudarjajo, da se je britanska premierka namesto, da bi glede brexita v britanskem parlamentu iskala večstrankarski dogovor, očitno odločila, da bo ostala pri prvotni strategiji, da za dogovor z EU prepriča poslance DUP in konservativce.
Grafit z inicialkam paravojaške teroristične organizacije Prava irska republikanska armada (RIRA), na podlagi katere se je leta 2012 razvila tako imenovana Nova irska republikanska armada (NIRA).
DUP ima v parlamentu sicer samo deset poslancev, vendar pa Mayeva računa, da bi omenjena deseterica lahko pripomogla k temu, da bi dogovor dobil široko podporo tudi med konservativci. V luči negotovosti glede brexita se marsikdo sprašuje, ali se lahko na Severnem Irskem spet izbruhne nasilje.
Lahko 30 let trajajoči spor po 20 letih miru spet eskalira?
Severnoirski konflikt se je s kampanjo irskih nacionalistov proti diskriminaciji katoliške manjšine, ki sta jo izvajali unionistična vlada in policijske sile, začel konec 60. let prejšnjega stoletja. Jabolko spora je predstavljalo vprašanje statusa Severne Irske. Medtem ko so protestantski unionisti Severno Irsko videli kot del Združenega kraljestva, so si irski nacionalisti prizadevali, da Severna Irska zapusti Združeno kraljestvo in se priključi Republiki Irski.
V središču severnoirskega konflikta je bilo vprašanje, ali naj Severna Irska ostane del Združenega kraljestva ali naj se priključi Republiki Irski.
Med nasprotnima stranema je kmalu izbruhnilo nasilje. Pripadniki IRE in Irske narodno osvobodilne vojske (INLA) so se posluževali atentatov na visoke politične predstavnike, bombnih napadov na infrastrukturo in gverilskih napadov na britanske varnostne sile. Na drugi strani so pripadniki unionističnih paravojaških organizacij napadali cilje republikancev oziroma unionistov ter izvajali povračilne napade na katoliško skupnost.
Omenjeno obdobje so zaznamovali tudi številni izgredi in nemiri, masovni protesti in državljanska neposlušnost, kar je posledično vodilo v segregacijo družbe in vzpostavitev tako imenovanih prepovedanih območij. Konflikt je do leta 1998 zahteval več kot 3.500 smrtnih žrtev. 52 odstotkov žrtev so predstavljali civilisti, 32 odstotkov pripadniki britanskih varnostnih sil, 16 odstotkov pa člani paravojaških skupin.
15