Kitajska sprejela sporni zakon za Hongkong, ZDA ustavile izvoz obrambne opreme

V Pekingu sprva sprejetja zakona niso potrdili, kasneje pa so državni mediji poročali, da ga je že podpisal predsednik Kitajske Xi Jinping, s čimer je zakon začel veljati.

Hongkonška voditeljica Carrie Lam danes na svoji tedenski novinarski konferenci sprva ni hotela povedati, ali je zakon sprejet.

Kasneje pa je v videonagovoru Svetu ZN za človekove pravice, ki je kritičen do novega zakona, zagotovila, da bo večina ljudi v Hongkongu obdržala svoje temeljne pravice tudi po uveljavitvi novega zakona. "Temeljne pravice in svoboščine velike večine prebivalcev Hongkonga bodo zaščitene," je dejala, poroča STA.

Kot je pojasnila, zakon kaznuje subverzijo državnih oblasti, teroristične aktivnosti in zarotništvo z zunanjimi silami. Ob tem je očitala tujim vladam, ki so kritične do zakona, da ima dvojne standarde in da ima vsaka država pravico do svoje zakonodaje o nacionalni varnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nekdanja britanska kolonija s 7,5 milijona prebivalci bi morala v skladu z ustavo ta zakon sprejeti sama, vendar ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo. Zdaj so zakon, ki prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami, sprejeli v Pekingu.

Stalni komite kitajskega ljudskega kongresa ga je sprejel le šest tednov po tem, ko ga je sprejel kitajski kongres. Vodstvo kitajske komunistične partije namreč vztraja, da je potreben za ohranitev politične stabilnosti v Hongkongu, ki so ga lani več mesecev pretresali protesti za večje demokratične svoboščine, poroča STA.

Hongkonžani nasprotovali sprejemu zakona

Že napoved Kitajske o sprejemu zakona je med prebivalci Hongkonga sprožila preplah, saj se bojijo, da bo to pomenilo konec njihovih političnih pravic in svoboščin ter okrnilo avtonomijo, saj so s podobnimi zakoni v celinski Kitajski strli oporečnike. Kritiki v zakonu vidijo tudi napad na načelo "ena država, dva sistema", saj ima mesto po tistem, ko je leta 1997 ponovno postalo del Kitajske, avtonomni položaj.

Vidni aktivist gibanja za demokracijo v Hongkongu Joshua Wong je v odzivu dejal, da sprejem zakona pomeni "konec Hongkonga, kot ga je do zdaj poznal svet". "Z obsežnimi pooblastili in pomanjkljivim zakonom se bo mesto spremenilo v policijsko državo," je tvitnil. Ob tem je, tako kot še dva sovoditelja prodemokratične stranke Demosisto, sporočil, da zapuščajo stranko, ki so jo ustanovili. Kasneje so iz stranke sporočili, da se bodo zaradi danih okoliščin razpustili. Druga manjša prodemokratična stranka je sporočila, da bo vse dejavnosti preselila v svoje podružnice v Tajvanu in Veliki Britaniji. Zadnji sta sicer izrazili pripravljenost pomagati Hongkonžanom, ki jim z novim zakonom grozi politični pregon, poroča STA.

Upanje, da se bo mednarodna skupnost zavzemala za Hongkong

Na Twitterju je 23-letni aktivist Wong izrazil upanje, da se bo "mednarodna skupnost še naprej zavzemala za Hongkong in okrepila konkretna prizadevanja za obrambo naših zadnjih koščkov svoboščin", če njegovega glasu "ne bo kmalu slišati". Dodal je, da ne bo odšel iz Hongkonga, potem ko naj bi v sredo po pričakovanjih novi zakon tudi uveljavili. V sredo bo sicer 23. obletnica vrnitve mesta Kitajski po 150 letih britanske vladavine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vidni aktivist gibanja za demokracijo v Hongkongu Joshua Wong. Foto: Reuters

Za prevratniške in odcepitvene aktivnosti grozi dosmrtni zapor

Wong in še dva vodilna člana stranke Demosisto, Agnes Chow in Nathan Law, so umik iz stranke objavili, ko je časnik South China Morning Post poročal, da bi po novem zakonu za prevratniške in odcepitvene aktivnosti lahko grozil dosmrtni zapor. Trojici so sicer že prepovedali kandidaturo na volitvah na podlagi obtožb, da podpirajo pravico Hongkonga do samoodločbe. Wong je pretekli teden dejal, da bo "prva tarča" novega zakona. Wong je sicer v javnosti postal znan kot eden vodij Gibanja dežnikov, ki je leta 2014 organiziralo množične proteste za ohranitev demokracije v Hongkongu, poroča STA.

Svet zaskrbljen zaradi sprejema zakona

ZDA, Velika Britanija, Evropska unija in Svet ZN za človekove pravice so še pred sprejemom zakona izrazili zaskrbljenost, da bodo oblasti zakon izkoristile za utišanje kritik na račun Pekinga, ki na celini podoben zakon uporablja za zatiranje oporečnikov. Več zahodnih držav, tudi EU, je sicer Kitajski v primeru sprejema zakona zagrozilo z ukrepi.

Tajvan, ki je izrazil pripravljenost pomagati Hongkonžanom pri preselitvi na ta otok, je bil med prvimi, ki se je danes odzval na sprejem zakona. Vlada je v sporočilu za javnost obsodila "ta korak, ki resno vpliva na svoboščine, človekove pravice ter stabilen razvoj hongkonške družbe".

ZDA ustavljajo izvoz obrambne opreme za Hongkong

Zaradi spornega zakona je ameriški državni sekretar Mike Pompeo v ponedeljek sporočil, da ZDA ustavljajo izvoz ameriške obrambne opreme in omejujejo izvoz tehnologije za dvojno uporabo v Hongkong, poroča STA.

"V ta ukrep smo bili prisiljeni zaradi zaščite nacionalne varnosti, ker ne moremo več razlikovati med izvozom v Hongkong ali na Kitajsko. Ne moremo tvegati, da oprema pade v roke kitajski vojski, katere osnovni namen je ohraniti diktaturo kitajske komunistične partije za vsako ceno," je sporočil Pompeo.

Ministrstvo za trgovino ZDA je ob tem sporočilo, da ukinja poseben trgovinski status za Hongkong. ZDA so lani odobrile za 2,4 milijona ameriških dolarjev izvoza posebej nadzorovane obrambne opreme v Hongkong, od tega je bilo uresničeno za 1,4 milijarde izvoza.

ZDA so lani izvozile za 75 milijonov dolarjev vojaške opreme, od tega za 64 milijonov dolarjev motorjev in turbin, za 7,8 milijona dolarjev delov in za 3,5 milijona dolarjev orožja. Vrednost tehnologije za dvojno civilno in vojaško uporabo ni objavljena, še piše STA.

Novice Trumpov svetovalec: koronavirus je proizvod komunistične partije Kitajske