Četrtek,
18. 4. 2024,
8.08

Osveženo pred

2 meseca

Vsebino omogoča Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji

Natisni članek

plača podnebje Zeleni prehod Zeleni prehod Vojna v Ukrajini COVID-19 migracije Evropska unija evropski poslanci Zakonodaja Volitve evropske volitve evropske volitve Evropski parlament advertorial

Četrtek, 18. 4. 2024, 8.08

2 meseca

Kdo kroji 80 odstotkov slovenske zakonodaje?

Vsebino omogoča Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji
Državni zbor | Foto STA

Foto: STA

Letos mineva 20 let članstva Slovenije v Evropski uniji, za katero je leta 2003 glasovalo kar 89,61 odstotka vseh volilnih upravičencev. Tudi 20 let po vstopu v EU se Slovenci dobro zavedajo vpliva in prednosti evropskega povezovanja, so pokazali rezultati lanske jesenske vseevropske javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Na evropski ravni se urejajo področja, ki presegajo državno raven, so pa nanjo močno vezana in zato pomembna tudi za vsakodnevno življenje Slovencev. V današnjem globaliziranem svetu se to nanaša praktično na vsa področja, to so podnebje, splet, umetna inteligenca, migracije, varnost, varstvo potrošnikov, notranji trg, mednarodna trgovina in tako dalje. Kako nam lahko na teh poteh pomaga Evropska unija? Preverili smo, kakšen vpliv je imelo na naša življenja delovanje Evropskega parlamenta v zadnjem mandatu.

Evropske volitve bodo v Sloveniji 9. junija

V Sloveniji bodo letos volitve za Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija. Vsi, ki bi radi svoj glas oddali prej, boste to lahko storili čez teden, od 4. do 6. junija.

Med vsemi evidentiranimi kandidati bomo izglasovali devet poslank oziroma poslancev, ki bodo v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta zasedli devet slovenskih poslanskih mest izmed skupno 720 poslanskih sedežev.

Iz EU prihaja 80 odstotkov nove slovenske zakonodaje

Zadnjih evropskih volitev, ki so potekale leta 2019, se je v Sloveniji udeležilo le 28,89 odstotka vseh volilnih upravičencev. To je sicer najvišja slovenska volilna udeležba na evropskih volitvah do zdaj, a ob enem tretja najslabša med državami članicami EU. Gre za izjemno nizko udeležbo tudi v primerjavi z volilno udeležbo na volitvah v državni zbor, kjer je bila leta 2022 udeležba 70,97 odstotna.

Evropske volitve | Foto: STA , Foto: STA ,

Ta primerjava volilnih udeležb je pomembna glede na dejstvo, da odločitve, sprejete v Evropskem parlamentu, pomembno vplivajo na naš vsakdan. Kar 80 odstotkov zakonodaje, sprejete v državnem zboru, temelji na evropski zakonodaji, ki jo na predlog Evropske komisije skupaj potrjujeta Evropski parlament in Svet EU.

Slovenci se zavedajo prednosti članstva v EU

Rezultati letošnje aprilske vseevropske javnomnenjske raziskave Eurobarometer so pokazali, da se kar 81 odstotkov vprašanih Slovencev strinja s trditvijo "Delovanje EU vpliva na moje vsakdanje življenje", medtem ko evropsko povprečje dosega komaj 73 odstotkov strinjanja z omenjeno trditvijo. Triinosemdeset odstotkov Slovencev verjame, da je Sloveniji članstvo v EU koristilo, 62 odstotkov pa si jih želi, da bi imel Evropski parlament v Sloveniji pomembnejšo vlogo.

Vpliv volivcev na izbiro predsednika Evropske komisije

Tokratnih volitev v evropski parlament se po rezultatih omenjene raziskave namerava udeležiti 71 odstotkov Evropejcev in 62 odstotkov Slovencev. Da bi imel glas volivcev prek evropskih volitev še večjo težo, kot je izbor poslank in poslancev, si Evropski parlament že dolgo prizadeva, da bi volivci vplivali tudi na odločanje o predsedniku Evropske komisije, ki predstavlja vodjo evropske izvršilne oblasti.

Sistem vodilnih kandidatov je bil uveden že leta 2014, ko je bil za predsednika Evropske komisije izvoljen Jean-Claude Juncker. Čeprav kasnejši izbor Ursule von der Leyen ni sledil temu zgledu, tudi tokrat pred evropskimi volitvami poteka postopek izbora vodilnih kandidatov, kjer vsaka politična stranka predlaga enega kandidata za mesto predsednika Evropske komisije. Ta postopek je po mnenju evropskih poslancev nujen, saj zagotavlja povezavo med izbiro volivcev in evropsko izvršno vejo oblasti.

Ursula von der Leyen | Foto: Reuters Foto: Reuters

Seveda ima močan vpliv na življenja vseh prebivalcev članic EU tudi delovanje Evropskega parlamenta. Preverili smo nekaj področij, na katerih je imela evropska zakonodaja pomemben vpliv na življenje v EU.

Spoprijemanje s pandemijo covid-19

Pandemija covid-19 je vstopila v vse pore naših življenj in jih dodobra pretresla. A brez zaledja, ki ga Sloveniji nudi EU, bi bilo spopadanje s posledicami še veliko težje. Pri tem je pomembno vlogo odigral tudi Evropski parlament.

Poslanci so z državami članicami sodelovali pri kampanjah cepljenja v EU, junija 2021 uvedli začasno evropsko digitalno kovidno potrdilo, ki je močno vplivalo na možnost čezmejnih potovanj tako znotraj kot zunaj EU. Ne le, da je to odprlo težko pričakovano pot potovanjem, ta so bila na tako tudi varnejša.

S svojim delom, med drugim tudi na področju povečanja obsega in sredstev mehanizma EU na področju civilne zaščite ter pristojnosti Evropske agencije za zdravila in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, je parlament deloval v smeri preprečevanja kriz v EU oziroma večje pripravljenost na prihodnje resne čezmejne grožnje za zdravje.

covid pass | Foto: posnetek zaslona/Twitter Foto: posnetek zaslona/Twitter

Zamrznjena ruska sredstva za financiranje obnove Ukrajine

Vojna v Ukrajini je bila še en pomemben dogodek globalnih geopolitičnih razsežnosti, ki je zaznamoval življenja celotne regije in širše. Evropski parlament od začetka vojne močno obsoja rusko agresijo ter poziva k strožjim sankcijam proti Rusiji in Belorusiji. Prizadeva si za zagotavljanje obrambnega orožja, humanitarno pomoč in demokratično podporo.

Med drugim so evropski poslanci zahtevali, naj se v EU uvede popolni embargo na uvoz ruskega plina, nato pa svoje delovanje usmerili v načrt REPowerEU, da bi pospešili prehod na zeleno energijo v državah članicah.

Ob številnih ukrepih finančne podpore Ukrajini so se poslanci letos strinjali še z ustanovitvijo 50 milijard evrov vrednega instrumenta za podporo okrevanju Ukrajine in omogočili uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje obnove Ukrajine.

Podnebna nevtralnost EU do leta 2050

V boju proti podnebni krizi je Evropski parlament leta 2019 razglasil izredne razmere. Evropska podnebna pravila, sprejeta 24. junija 2021, določajo zavezujoč cilj, da mora EU do leta 2050 postati podnebno nevtralna ter emisije toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do leta 2030 zmanjšati za najmanj 55 odstotkov. S pravili so evropski državljani in podjetja dobili pravno varnost in predvidljivost, ki bosta omogočili lažje načrtovanje zelenega prehoda.

sončna energija, sončna elektrarna | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Najmanj 30 odstotkov proračunskih sredstev EU bo namenjenih podpori podnebnim ciljem, osem odstotkov pa biotski raznovrstnosti. Unija bo velik delež tega zneska izplačala v okviru načrta REPowerEU, da bi prihranila energijo, proizvedla več čiste energije in diverzificirala oskrbo. Sredstva bodo namenjena tudi ranljivim gospodinjstvom ter malim, srednjim in mikro podjetjem.

Parlament je podprl tudi 86,7 milijarde evrov vreden socialni sklad za podnebje za spoprijemanje z energetsko in prometno revščino ter 17,5 milijarde evrov vreden sklad za pravični prehod, namenjen regijam, ki so jih prizadele socialne in gospodarske posledice podnebnega zelenega prehoda.

Enako plačilo za enako delo

Povprečna letna bruto plača v Sloveniji je pod povprečjem držav članic EU. Dejstvo je, da je razpon med državo z najnižjo plačo in tisto z najvišjo precejšen, a tudi slovenska povprečna bruto plača za najvišjo evropsko zaostaja več kot dvakrat.

Poslanci Evropskega parlamenta v korist državljanom delujejo tudi na tem področju, saj so z državami članicami dosegli dogovor, da zagotovijo državne minimalne plače ter poskrbijo, da bodo moški in ženske po vsej EU prejeli enako plačilo za enako delo.

Denar, plača | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Parlament in Svet sta se neformalno dogovorila o novi zakonodaji, ki bo poskrbela za socialno pravičnost in dostojanstvo tako imenovanih platformnih delavcev ter odpravila navidezno samozaposlitev in kot prvič v EU uvedla uporabo umetne inteligence na delovnem mestu. Poslanci med drugim tudi pozivajo države članice, naj prepovejo izkoriščanje pripravnikov.

Zaščita meja pred nezakonitimi prečkanji in trgovino z ljudmi

Migracije so še ena pereča tema, ki zadeva tako EU kot celoto kot tudi posamezne države članice, pri čemer so nekatere bolj izpostavljene, druge manj. Evropski poslanci so poskrbeli, da bo EU dobila neodvisno in v celoti delujočo agencijo za azil, ki bo razvila operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse na področju azila.

Evropski parlament je med drugim sprejel tudi nova pravila za zaposlovanje visokokvalificiranih delavcev v EU (tako imenovano modro karto).