Četrtek, 7. 11. 2019, 14.59
5 let, 1 mesec
Kdo ima čez lužo dovolj streliva, da spodnese Trumpa? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,33
4
V ZDA bodo v manj kot letu dni volili novega predsednika države. Medtem ko se bo na strani republikancev za nov mandat boril aktualni ameriški predsednik Donald Trump, tekma za demokratsko predsedniško nominacijo dobiva nove razsežnosti. Primat zmernega demokrata Joeja Bidna, ki je do zdaj veljal za najverjetnejšega Trumpovega izzivalca, vedno bolj ogrožata pripadnika levega krila stranke Elizabeth Warren in Bernie Sanders. Preverili smo, kaj bi morebiten preobrat na levici pomenil za desnico, ki si obeta, da bo Trump novembra 2020 dobil še en mandat v Beli hiši.
Prvi resen preizkus za demokratske predsedniške kandidate bodo februarske primarne volitve v Iowi. Glede na zadnjo nacionalno javnomnenjsko anketo univerze v Monmounthu je bitka za demokratsko nominacijo popolnoma odprta. Prvo mesto v bitki za nominacijo si s po 23-odstotno podporo delita nekdanji ameriški podpredsednik Joe Biden in senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren.
Na vrhu Biden in Warrenova, na tretjem mestu Sanders
Za ovratnik jima z 20 odstotki podpore diha senator iz Vermonta Bernie Sanders, ki se je za nominacijo potegoval že pred volitvami leta 2016. Volivci so takrat namesto njega za demokratsko kandidatko raje izbrali Hillary Clinton, ki je na volitvah kasneje izgubila proti republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu.
Joe Biden v nasprotju z drugimi demokratskimi kandidati verjame v dvostrankarski sistem in je v določenih primerih pripravljen na sklepanje kompromisov z republikanci.
Prej omenjena javnomnenjska raziskava je po poročanju CNN pokazala, da 25 odstotkov vprašanih meni, da je Biden kandidat, ki bi na volitvah novembra 2020 zagotovo premagal Trumpa. Da bi to lahko uspelo Warrenovi, je prepričanih 20 odstotkov vprašanih, ko gre za Sandersa, pa 19 odstotkov. V nasprotju z vodilno trojico imajo preostali demokratski predsedniški kandidati manj kot deset odstotkov podpore.
Na svojo stran poskuša pridobiti Obamove privržence
76-letni Biden, ki je do zdaj veljal za najverjetnejšega Trumpovega tekmeca, je najbolj znano ime med vsemi demokrati, ki so napovedali predsedniško kandidaturo. Zmerni demokrat je bil ameriški podpredsednik v času, ko je administracija nekdanjega predsednika Baracka Obame uvedla zdravstveno reformo, bolj znano pod imenom Obamacare. Ker je omenjena reforma povzročila številne težave in v javnosti tudi upravičeno naletela na kritike, Biden obljublja, da jo bo popravil in pocenil.
Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama za zdaj ni javno podprl še nobenega od demokratskih predsedniških kandidatov.
Čeprav Obama ni podprl še nobenega demokratskega kandidata, Biden pogosto omenja, da sta imela z nekdanjim predsednikom zelo tesen oziroma prijateljski odnos. Ko o Obami govori na javnih dogodkih, ga zbrani nagradijo z aplavzi, prav njegova vez z nekdanjim predsednikom pa bi mu po poročanju New York Timesa lahko prinesla glasove afroameriških volivcev.
Komu bo izstavila račun za velike načrte?
V nasprotju z zmernim Bidnom 70-letna Warrenova obljuba velike strukturne spremembe, ki bi moč od velikih korporacij in bogatih premaknile k delavskemu razredu. Demokratska senatorka, ki je bila do leta 1996 članica republikanske stranke, je javno obljubila, da se bo v kampanji odrekla denarju bogatih donatorjev, in napovedala obdavčitev velikih korporacij.
Elizabeth Warren v zadnjem obdobju tudi več ur nameni temu, da po koncu zborovanj s svojimi podporniki dela selfije.
Warrenova ima velike načrte glede reforme zdravstvenega sistema, davkov in študentskih posojil, vendar pa se postavlja vprašanje, kdo bo na koncu plačal račun za to – samo bogati in velike korporacije ali tudi srednji razred. Pred kratkim si je privoščila tudi velik spodrsljaj, ko je javno zatrjevala, da je potomka ameriških staroselcev. Po Trumpovih zbadljivkah je namreč objavila analizo DNK, ki je pokazala, da ima senatorka prav toliko staroselske krvi kot velika večina prebivalcev ZDA.
Milijonar, ki ne mara milijonarjev in milijarderjev
Podobno kot Warrenova tudi Sanders v svoji kampanji vodi boj proti velikim korporacijam. V ameriški javnosti je senator že več kot pet desetletij znan po svojemu nasprotovanju političnim in gospodarskim elitam ter kritikah na njihov račun. Nekatere njegove ideje, na primer zdravstveno zavarovanje za vse in minimalno plačilo 15 dolarjev na uro, so nekoč med demokrati veljale za zelo radikalne, danes pa jih je posvojil že precejšen del stranke.
Bernie Sanders je po poročanju New York Timesa samooklicani socialist, ki se ni nikoli popolnoma zlil z demokratsko stranko, za katero upa, da jo bo nekoč vodil.
Sanders si je na primer dolgo prizadeval, da bi na javnih kolidžih in univerzah v ZDA odpravili šolnine. Potem ko je Warrenova letos spomladi predlagala, da bi študentom odpisali večino kreditnih dolgov, je Sanders šel še dlje s predlogom, da bi študentom odpisali ves kreditni dolg. Čeprav senator iz Vermonta poudarja, da ne mara milijonarjev in milijarderjev, pa je po zadnjih volitvah leta 2016 vseeno obogatel in postal milijonar. Z ženo sta namreč v letih 2016 in 2017 davkariji prijavila prihodke, ki presegajo milijon dolarjev.
"Denar ne gre v žep podpredsedniku, gre pa v žep njegovemu sinu"
Poznavalec političnih razmer v ZDA Bogomil Ferfila vzpon Warrenove in Sandersa povezuje z začetkom preiskav za postopek Trumpove odstavitve, ki jih je zaradi predsednikovih pritiskov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega sprožila predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Zaradi očitkov o korupciji v Ukrajini in na Kitajskem, ki se nanašajo na njegovega sina, Biden izgublja tla pod nogami, je prepričan Ferfila.
"Hunter Biden je v Ukrajini dobil 50 tisoč, po nekaterih informacijah celo 86 tisoč dolarjev plače na mesec, da je sedel v odboru tamkajšnjega energetskega podjetja. Približno enaka zgodba se je odvijala na Kitajskem, prav Biden pa je bil v času Obamove administracije pristojen za ti dve državi. To je popolna korupcija. Denar ne gre v žep podpredsedniku, gre pa v žep njegovemu sinu. To je podkupovanje," pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose.
"To je popolna korupcija. Denar ne gre v žep podpredsedniku, gre pa v žep njegovemu sinu. To je podkupovanje," obtožbe na račun Bidna in njegovega sina komentira strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila.
Biden je po mnenju Ferfile zaradi omenjenih obtožb o korupciji izgubil veliko podpore. Čeprav je do zdaj veljal za favorita, se bo težko pobral. Ko gre za Sandersa, predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede prav tako meni, da nima večjih možnost za osvojitev nominacije: "Sanders je v začetku oktobra doživel srčni napad. Njegovi nastopi so mnogo slabši kot pred štirimi leti, njegova stališča pa so skrajno leva. Mislim, da bomo tudi njega slej ko prej lahko odpisali."
Ferfila: Postopek odstavitve Trumpa se bo ustavil v senatu
Ko beseda nanese na Warrenovo, Ferfila ocenjuje, da je senatorka dobra predsedniška kandidatka, da je v nasprotju s Sandersom bolj usmerjena proti sredini in da njena stališča vseeno niso preveč radikalno leva: "Če bo nominirana za demokratsko kandidatko, se bo v nadaljevanju kampanje verjetno premaknila bolj na sredino, da bi ugajala sredinskim volivcem in morda tudi zmernejšim republikancem. Seveda je težko napovedati, ali bo na koncu premagala Trumpa, je pa Warrenova zagotovo resna protikandidatka."
Hunter Biden (desno) je za sedenje v odboru ukrajinskega Burisma Holdings prejel najmanj 50 tisoč ameriških dolarjev na mesec.
Na vprašanje, kako bodo na predvolilno dogajanje vplivali postopki za odstavitev Trumpa, poznavalec razmer v Washingtonu odgovarja, da bo postopek odstavitve Trumpa na koncu skoraj zagotovo padel v senatu. "Vprašanje je le, komu bo to bolj škodilo oziroma koristilo. Demokrati poskušajo volivce prepričati, da je Trump nepošten. Predsednikovi privrženci na te očitke ne reagirajo preveč, je pa vprašanje, kako se bodo odzvali neodločeni volivci, torej ali bodo pri tej zadevi podprli Trumpa ali demokrate," še razlaga Ferfila.
4