Torek, 24. 9. 2024, 13.01
1 mesec, 4 tedne
Kdo bo na koncu zmagal – Izrael ali Hezbolah?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
Zaradi hudih izraelskih napadov libanonski civilisti množično zapuščajo jug Libanona in tudi Bejrut.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, tesni zaveznik Irana, je dolgoletni sovražnik Izraela. Ta ga je skušal že večkrat uničiti, poleti 2006 tudi z večjim vojaškim posegom, a brez uspeha. Nenehne obmejne praske med judovsko državo in šiitsko milico so se bolj zaostrile 8. oktobra lani, dan po Hamasovem vdoru na jug Izraela, a do kakšnega večjega Hezbolahovega napada ni prišlo. Po drugi strani pa je Izrael v zadnjem času stopnjeval napade na poveljniško strukturo in omrežje Hezbolaha: načrtno ubijal visoke poveljnike ter (čeprav uradno to zanika) izpeljal niz eksplozij pozivnikov in radijskih ročnih postaj pripadnikov Hezbolaha. To je bila napoved še večjega udara na Hezbolah, ki smo mu priča zadnje dni.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pretekli četrtek poudaril, da je med vojaške cilje Izraela vključena tudi vrnitev več deset tisoč izraelskih civilistov s severa Izraela, ki so morali zaradi Hamasovega obstreljevanja zapustiti svoje domove.
To je bila napoved večjega vala napadov na Hezbolah oziroma Libanon te dni, ko so zahtevali že nekaj sto življenj. Izraelci sicer trdijo, da njihov cilj niso libanonski civilisti, ampak samo Hezbolah, ki naj bi za talca vzel ves Libanon.
Država v državi, ki ima v Libanonu v rokah škarje in platno
Hezbolah je islamistična organizacija, ki združuje libanonske šiite in je tesno povezana s Teheranom. Več držav – pa tudi EU – imajo Hezbolah (po arabsko Alahova stranka) za teroristično organizacijo. Ustanovljen je bil med državljansko vojno v Libanonu leta 1982 in se je razvil v trdoživega sovražnika Izraela. Eden od glavnih Hezbolahovih ciljev je prav uničenje judovske države.
Hezbolah se je v Libanonu razvil v državo v državi. Ima velik vpliv na libanonsko državno politiko, je stalno zastopan v libanonski vladi, ima lastne medije, socialne ustanove in celo vojsko. Na čelu organizacije je od leta 1992 Hasan Nasrala.
Pri tem je treba vedeti, da je Libanon država, v kateri živijo kristjani, muslimani in druzi. Kristjani so razdeljeni na večinske maronite in manjše pravoslavne skupine, muslimani na sunite in šiiti. Po prvi izraelsko-arabski vojni leta 1948 so v državo prišli tudi Palestinci.
Državljanska vojna, v katero se vpletajo Izraelci, Sirci in Iranci
Med letoma 1975–1990 je v državi med temi skupinami divjala državljanska vojna (začela se je s spopadi med krščanskimi milicami in Palestinci). Leta 1982 so v Libanon vdrle tudi izraelske sile in prodrle vse do Bejruta. Izraelci so se do leta 1985 umaknili z večine zasedenega ozemlja, so pa do leta 2000 vojaško okupirali jug Libanona na meji z Izraelom.
Libanon je politično krhka država, v katero so se preteklosti vpletale bližnjevzhodne regionalne sile: Izrael, Sirija in Iran. Bo izraelska vojna proti Libanonu znova sprožile konflikte, ki so zanetili libanonsko državljansko vojno med letoma 1975 in 1990?
V državljansko vojno se je vpletla tudi Sirija (ta je šele leta 2008 uradno priznala obstoj Libanona, ki ga je štela za del Velike Sirije) in leta 1976 zasedla del države. Sirska vojska se je umaknila iz Libanona leta 2005.
Libanonska državljanska vojna je zahtevala več kot 150 tisoč življenj, več kot milijon Libanoncev pa je odšlo iz države. Po vojni so libanonske verske skupine ukinile svoje milice in oblikovale skupno libanonsko vojsko, le šiitski Hezbolah, ki ima oporo v Iranu, je obdržal svojo vojsko. Libanon je gospodarsko šibka ter politično nestabilna in krhka država, pogosto na robu nove državljanske vojne, zato lahko v primeru izraelske napada spet zdrsne v nov državljanski konflikt.
Vojna med Izraelom in Hezbolahom leta 2006
Hezbolah je zaradi svoje prisotnosti na izraelsko-libanonski meji ter raketnimi in drugimi napadi že dolgo trn v peti Izraelu. Poleti 2006 je Izrael skušal v t. i. 34-dnevni vojni uničiti Hezbolah, a mu je spodletelo. Uspešna obramba proti izraelski ofenzivi pa je še okrepila Hezbolahovo priljubljenost v Libanonu.
Hezbolah je islamistična organizacija, katere cilj je med drugim uničenje Izraela. Je nekakšna podaljšana roka Irana. Teheran Hezbolah tudi financira in oborožuje. Po zadnjih napetostih med Iranom in Izraelom, na primer zaradi atentata na vodjo Hamasa Ismaila Hanijo, ko je bil ta na obisku v Teheranu, so številni ugibali, ali se bo Iran maščeval posredno, tj. prek Hezbolahovega napada na Izrael.
Po nenadnem vdoru pripadnikov palestinskega Hamasa iz Gaze na jug Izraela 7. oktobra lani, so številni pričakovali, da bo tudi Hezbolah, ki ima precej močnejšo orožarno kot Hamas, hotel izvesti kakšen podoben napad. V tistih kritičnih dnevih so ZDA demonstrativno v vzhodno Sredozemlje poslale dve letalonosilki.
Začetek nenehnega medsebojnega obstreljevanja
A Hezbolah se ni odločil za kakšen večji napad na Izrael v slogu Hamasovega napada 7. oktobra, je pa od 8. oktobra začel izvajati skoraj vsakodnevne raketne in topniške napade na sever Izraela. Ta je ogenj vračal, a je bila pozornost izraelske vojske usmerjena predvsem na Gazo in Hamas.
Hezbolahovi napadi naj bi sicer od 8. oktobra lani po izraelskih podatkih zahtevali življenja 26 izraelskih civilistov in 24 izraelskih vojakov.
Na libanonski strani pa naj bi od 8. oktobra lani do letošnjega avgusta umrlo več sto Hezbolahovih pripadnikov in več kot 150 civilistov.
Zaradi napadov se je s severa Izraela umaknilo skoraj sto tisoč civilistov, z juga Libanona pa nekaj več kot 111 tisoč.
Kaj vse ima v svoji orožarni Hezbolah?
Hezbolah je seveda močnejši nasprotnik kot Hamas. Po podatkih, ki so jih mediji objavljali lani jeseni, ima Hezbolah dvajset tisoč aktivnih pripadnikov in trideset tisoč rezervistov. Po navedbah Jakova Amidrora z Inštituta za strateške študije Begin Sadat ima Hezbolah do 150 tisoč raket, vključno s pet tisoč raketami srednjega in dolgega dosega z dosegom do 500 kilometrov.
Hezbolah je že lani poleti, torej pred vdorom Hamasa na jug Izraela, grozil, da bo vdrl v Galilejo, najbolj severni del Izraela, kjer živi okoli 1,6 milijona prebivalcev. Velikega vdora za zdaj ni bilo, je pa Heboraz od 8. oktobra lani začel nenehoma obstreljevati Izrael. Na fotografiji: pripadnika Hezbolaha na vojaških vajah maja lani.
Maja lani, torej še pred izbruhom vojne med Hamasom in Izraelom, je Hezbolah v vas Aramata na jugu Libanona povabil skupino tujih novinarjev. Ti so si lahko ogledali vojaške vaje Hezbolaha, v kateri je 300 pripadnikov milice prikazalo uporabo lahkega in srednje težkega orožja.
Hezbolahovi skrivni podzemni silosi
Hezbolahova vojaška oprema na vajah je vključevala protitankovske rakete, prenosne protiletalske sisteme, orožje za uničevanje dronov, pa tudi najsodobnejše oktokopterje s termovizijskimi kamerami in druge brezpilotne letalnike.
Tiskovni predstavnik Hezbolaha Hašem Safiedin je tujim novinarjem še pojasnil, da težkih, uničujočih izstrelkov ni mogoče prikazati. Ti so bili skriti v podzemnih silosih, iz katerih jih pogosto izstrelijo. Seveda je vprašanje, koliko tega orožja ima Hezbolah zdaj še vedno na voljo.
Izraelski vdor v Hezbolahovo telefonsko komunikacijsko omrežje
Vsekakor analize napadov Izraela na Hezbolah v zadnjih mesecih nakazujejo, da so se verjetno Izraelci že pred meseci odločili za vojno proti Hezbolahu. Najprej so 30. julija letos z natančno vodeno letalsko raketo v Bejrutu ubili vojaškega poveljnika Hezbolaha Fuada Šukra. Tega je Izrael obtožil, da je odgovoren za napad na nogometno igrišče na planoti Golan (ta je pod izraelsko vojaško zasedbo), v katerem je umrlo 12 druzovskih otrok.
Hezbolah je organizacija libanonskih šiitov, ki predstavljajo okoli 31 odstotkov prebivalstva šestmilijonskega Libanona. Šiiti večinoma živijo na jugu Libanona in v dolini Beka na severovzhodu države. Predsednik libanonskega parlamenta je vedno šiit, v zdajšnjem je to Nabih Berri, ki prihaja iz šiitskega gibanja Amal. Ta ima v libanonskem parlamentu 14 poslancev, Hezbolah pa 13. Politični vodja Hezbolah je šiitski duhovnik Hasan Nasrala (na fotografiji). Hezbolah je v Libanonu država v državi, ki ima tudi svojo vojsko.
Po pisanju Wall Street Journala so Izraelci vdrli v notranje telekomunikacijsko omrežje Hezbolaha, po telefonu poklicali Šukra in mu naročili, naj odide iz svoje pisarne v svoje stanovanje. Tam je Šukra, ki seveda ni vedel, da so v ozadju telefonskega klica Izraelci, čakala raketa. Hezbolah je navedbe Wall Street Journala zanikal.
Eksplozije pozivnikov
Zaradi izraelskih vdorov v njihovo telefonsko komunikacijo naj bi Hezbolah pred meseci naročil pozivnike, ker so menili, da njihova preprosta tehnologija preprečuje izraelske vdore. A, kot kaže, so pozivniki, ki jih je naročil in dobil Hezbolah, izdelali sami Izraelci in jih napolnili z eksplozivom. Verjetno podobna je tudi zgodba z ročnimi radijskimi postajami oziroma voki-tokiji, kot se jim pogovorno reče.
Najprej je 17. septembra v Libanonu in Siriji eksplodiralo nekaj tisoč pozivnikov, ki so jih imeli pripadniki Hezbolaha, zaradi česar je umrlo vsaj 12 ljudi, od tega dva otroka, več kot 2.750 pa je bilo ranjenih. Med njimi je bil tudi iranski veleposlanik v Libanonu Modžtaba Amani. Ta je imel tudi pri sebi pozivnik Hezbolaha.
Eksplozije voki-tokijev
Šok pripadnikov Hezbolaha se še ni polegel, ko je 18. septembra sledil niz eksplozij več sto voki-tokijev. Zaradi teh eksplozij je umrlo vsaj 30 ljudi, več kot 750 pa je bilo ranjenih. Izraela zanika, da je bil v ozadju obeh nizov eksplozij.
Pred silovitimi napadi na Libanon je izraelski premier Benjamin Netanjahu napovedal, da je Izrael med vojaške cilje vključil tudi vrnitev izraelskih civilistov na svoje domove na severu Izraela. Zaradi Hezbolahovih napadov se je s severa Izraela umaknilo skoraj sto tisoč civilistov. A številni politični analitiki ugibajo, ali je v ozadju Netanjahujeva odločitve za vojno proti Hezbolahu želja, da si podaljša oblast. Na fotografiji: Netanjahu in njegov obrambni minister Joav Galant.
Nato je sledil četrti izraelski udarec na Hezbolahovo poveljniško omrežje oziroma strukturo. 20. septembra so Izraelci v letalskem napadu v južnem predmestju Bejruta ubili visokega Hezbolahovega vojaškega poveljnika Ibrahima Akila, ki je bil leta 1983 vpleten v samomorilski bombni napad na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu, v katerem je umrlo 63 ljudi, od tega 17 Američanov. Izraelci so poleg Akila v napadu ubili še 14 drugih Hezbolahovih poveljnikov, a tudi civiliste, med njimi tri otroke.
Siloviti izraelski napadi, ki zahtevajo na stotine življenj
Obenem je Izrael začel silovite napade na položaje in raketna izstrelišča Hezbolaha. Samo 23. septembra so Izraelci po lastnih navedbah izvedli 1.600 napadov. Ti napadi so po libanonskih podatkih zahtevali skoraj petsto življenj, tudi številnih civilistov. Zaradi napadov se številni prebivalci umikajo z juga Libanona in Bejruta.
Vprašanje je seveda, kakšno vlogo imajo pri izraelskih napadih na Hezbolah notranjepolitične razmere v Izraelu. Niso redki politični analitiki, ki menijo, da Netanjahuju ustrezajo nenehne vojne (najprej v Gazi, zdaj v Libanonu), saj s tem podaljšuje in utrjuje svojo oblast. Dejstvo je, da je po Hamasovem napadu 7. oktobra lani njegova priljubljenost upadla.
Vprašanje je tudi, ali bi zdajšnje izraelske vlade stranke (med katerimi so tudi radikalne nacionalistične in verske stranke) na volitvah dobile večino.
Bo Izrael uspešnejši kot leta 2006?
Veliko vprašanje seveda je, ali bo Izraelcem uspelo popolnoma uničiti Hezbolah. Leta 2006 je vojna med Izraelom in Hezbolahom zahtevala življenja 44 izraelskih civilistov, 130 vojakov (posledice raketnih napadov) in okoli 500 pripadnikov Hezbolaha in 1.500 libanonskih civilistov.
Se bo v primeru večjega konflikta neposredno v vojno z Izraelom vpletel tudi Iran? V tem primeru bi izbruhnila velika regionalna vojna.
Okrožja na jugu Bejruta, ki jih nadzoruje šiitska milica, so bila leta 2006 po večdnevnih izraelskih zračnih napadih zravnana z zemljo, vse pomembne ceste in mostovi v južnem Libanonu pa so bili uničeni. Vendar milice, ki jo financira in opremlja Iran, ni bilo mogoče uničiti, ker je Izraelcem spodletel kopenski (s tanki in oklepniki) napad na Hezbolah.
Bo izbruhnil velik regionalen spopad?
Seveda je številne strah, da bi izraelska vojna proti Hezbolahu potegnila v vojno celoten Bližnji vzhod. Odnosi med Izraelom in Iranom so že zdaj zelo napeti. Iran je pred meseci celo prvič neposredno z raketami, manevrirnimi izstrelki in droni napadel judovsko državo.
Vprašanje je, kaj bodo v primeru večjega spopada storile arabske države, ki imajo za zdaj kolikor toliko zgledne odnose z Izraelom. Tudi ZDA bi verjetno v primeru večjega konflikta neposredno sodelovale v vojni. Poleg tega je treba vedeti, da je na jugu Libanona trenutno nekaj več kot deset tisoč pripadnikov enot Združenih narodov (Unifil) iz 50 držav. Od leta 2006 do 31. julija 2023 so v tej misiji sodelovali tudi slovenski vojaki.
