Petek, 25. 10. 2024, 11.00
1 mesec, 4 tedne
Karel III. na vrhu Commonwealtha o podnebnih spremembah in kolonialni preteklosti
Britanski kralj Karel III. je ob začetku vrha združenja Commonwealth na Samoi danes opozoril na grožnjo podnebnih sprememb in pozval k ukrepanju za zmanjšanje izpustov. V govoru predstavnikom 56 držav članic, med njimi številnih afriških in karibskih, se je kralj dotaknil tudi kolonialne preteklosti v luči pozivov po odškodninah zaradi suženjstva.
"Samo letos smo doživeli strašne nevihte na Karibih, uničujoče poplave v vzhodni Afriki in katastrofalne gozdne požare v Kanadi," je dejal kralj. Pozval je k odločnim ukrepom za zaustavitev dviganja temperature ozračja na globalni ravni in okrepitev odpornosti na njihove vplive, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Britanski kralj se v prestolnici Apia na Samoi udeležuje srečanja voditeljev držav članic Commonwealtha, ki ga sestavljajo večinoma nekdanje britanske kolonije. Združenje vključuje države v Afriki in Južni Aziji, pa tudi na Karibih in v Pacifiku, ter Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo.
Kralj govoril o perečih vprašanjih
Vendar pa je tokratni 27. vrh skupnosti Commonwealtha, na katerem je Karel III. prvič govoril kot njen vodja, ob perečih vprašanjih, kot so podnebne spremembe, zasenčila kolonialna preteklost. Nekatere države, zlasti afriške in karibske, si namreč želijo razprave o morebitnih odškodninah od Velike Britanije za posledice kolonizacije in suženjstva.
Kralj je v svojem govoru sicer omenil preteklost, vendar suženjstva ni neposredno obravnaval. "Ko poslušam ljudi po vsem Commonwealthu, razumem, kako še vedno odmevajo najbolj boleči vidiki naše preteklosti," je dejal, ob tem pa dodal, da "nihče ne more spremeniti preteklosti".
Kralj Karel III. med pogovorom s samoansko premierko Afiogo Fiamē Naomi Mataʻafa.
Britanska vlada si močno prizadeva izogniti razpravam o denarnih odškodninah
Lahko pa bi se voditelji zavezali, da se bodo iz preteklosti učili in "našli ustvarjalne načine za odpravo neenakosti, ki trajajo", je po poročanju BBC dejal monarh.
Britanska vlada si po poročanju francoske tiskovne agencije AFP močno prizadeva, da bi se izognila razpravam o denarnih odškodninah. Vendar pa je ta po mnenju premierja Bahamov Philipa Davisa resnično potrebna.
"Grozote suženjstva so pustile globoko, generacijsko rano v naših skupnostih, boj za pravičnost in odškodninsko pravičnost pa še zdaleč ni končan," je dejal Davis.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo v štirih stoletjih iz Afrike v Ameriko pripeljanih približno 10 do 15 milijonov sužnjev. Britanska kraljeva družina, ki je stoletja imela koristi od trgovine s sužnji, se spopada z vse glasnejšimi pozivi k opravičilu, navaja AFP.