Četrtek, 7. 7. 2022, 22.09
2 leti, 3 mesece
Kako vse lahko Putin izsiljuje Evropo
Putinova Rusija ne izvaža samo nafte in zemeljskega plina ter gnojil in pšenice. Rusija namreč med drugim pokriva tudi velik del potreb svetovnega gospodarstva glede paladija, platine, niklja, titana, bakra, aluminija, železa in žlahtnih plinov.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je za napad na Ukrajino verjetno odločil tudi zato, ker meni, da ima v rokah nekaj dobrih kart. Prva, največja, je ta, da ima Rusija več kot šest tisoč jedrskih konic. Polpretekla zgodovina je sicer pokazala, da lahko nejedrska sila porazi jedrsko silo.
Rusko jedrsko ustrahovanje
Američani so bili poraženi v Vietnamu, pa tudi iz Afganistana so se na koncu umaknili. Sovjeti so na drugi strani doživeli hud poraz v Afganistanu in morali ob koncu hladne vojne stisnjenih zob opazovati, kako se podira njihova prevlada v vzhodnih srednjeevropskih državah.
A Ukrajina je za Rusijo druga zgodba kot Afganistan ali prevlada nad Vzhodno Nemčijo, saj jo številni Rusi vidijo kot grožnjo obstoju Rusije. Tako je vprašanje, ali je pri rusko-ukrajinski vojni Rusijo mogoče popolnoma stisniti v kot. Vsekakor brez obsežne zahodne pomoči v orožju Ukrajina nima možnosti, da bi ruske sile potisnila na položaje, ki so jih imele pred letošnjim 24. februarjem.
Evropska energetska odvisnost od Rusije
Res pa je tudi, da Putinova Rusija načrtno ustrahuje Zahod z namigovanjem na uporabo jedrskega orožja, da bi preprečila pomoč Ukrajini. Če Rusija ne bi bila jedrska sila, bi Zahod na čelu z ZDA verjetno že ustavil rusko agresijo z letalskimi napadi.
Rusija je velika izvoznica niklja, ki ga med drugim uporabljajo pri izdelavi litij-ionskih baterij za električne avtomobile.
Druga karta, ki jo ima v rokah Putin, je velika odvisnost Evrope od ruskih energentov. To še zlasti velja za zemeljski plin. Rusija tako lahko Evropo izsiljuje z dobavo plina, hkrati pa kuje še večje dobičke zaradi rasti cen energentov.
Zemeljski plin je pomemben tudi za gospodarstvo
Pri čemer ruski plin ni pomemben samo za ogrevanje, zaradi česar bi konec dobave Evropejci morda v skrajni sili prebrodili tako, da bi bili bolje oblečeni čez zimo 2022–2023. Ruski plin je namreč pomemben tudi za delovanje gospodarstva. Njegova ustavitev bi tako določene panoge v Evropi verjetno spravila na kolena.
Vendar žitarice in gnojila ter surovine, kot sta nafta in zemeljski plin, niso edini adut, ki ga ima Putin. Rusija je največja država na svetu, ki se razteza čez enajst časovnih pasov, zato ne čudi, da ima tudi veliko naravnih bogastev.
Rusija služi milijarde s paladijem
Ena od teh pomembnih surovin je paladij. Rusija po podatkih iz časa pred napadom pokriva od 25 do 30 odstotkov potreb po paladiju na svetu. Če je leta 2018 izvozila za 2,8 milijarde ameriških dolarjev paladija, ga je lani že za 6,5 milijarde. Po izbruhu vojne v Ukrajini je cena paladija še narasla, a je potem padla in je bila maja letos okoli 21 odstotkov nižja kot pred izbruhom vojne.
Rusija je največja proizvajalka paladija in druga največja proizvajalka platine na svetu. Obe dragoceni in plemeniti kovini med drugim potrebujejo za izdelavo katalizatorjev, ki zmanjšujejo avtomobilske izpuste.
Paladij se uporablja v avtomobilski industriji, in sicer za zmanjševanje izpustov. Druga največja proizvajalka paladija na svetu je Južna Afrika. Ta je tudi največja proizvajalka oziroma izvoznica platine. Sledi ji Rusija.
Ruski nikelj in električni avtomobili
Če bi kdo pomislil, da bo prehod na električne avtomobile zmanjšal potrebe za paladijem in s tem zmanjšal odvisnost od Rusije, je treba poudariti, da je pomembna surovina za izdelavo litij-ionskih baterij nikelj. Rusija pa pokriva kar 20 odstotkov svetovnega trga na področju najčistejšega niklja.
Nemčija, ki je največje evropsko gospodarstvo, iz Rusije dobi 44 odstotkov niklja, ki ga potrebuje. Nemčija iz Rusije uvozi tudi veliko titana (Rusija je četrta največja proizvajalka titana na svetu za Japonsko, Kitajsko in ZDA), aluminija, bakra, železa, kroma, kadmija ...
Ruski žlahtni plini in elektronika
Zelo pomembni za proizvodnjo polprevodnikov in mikročipov in s tem vse vrste elektronike so žlahtni plini. Neon se na primer uporablja za izdelavo polprevodnikov. Pomembna lokacija za proizvodnjo žlahtnih plinov za laserje je bil trenutno zelo porušeni Mariupol v Ukrajini. Mesto ob Azovskem morju je zdaj v ruskih rokah.
Ukrajina je pred letošnjo vojno imela skoraj 70-odstotni delež svetovnega izvoza prečiščenega neona. Ta se uporablja za laserje, ki izdelujejo polprevodnike. Ukrajina ima dva pomembna izvoznika neona – Ingas iz Mariupola in Cryoin iz Odese. Prvo mesto je zdaj v ruskih rokah, drugo pa ruska vojska vsake toliko časa napade z raketami. Ukrajina je neon dobivala iz Rusije, kjer ta žlahtni plin nastaja kot stranski produkt v jeklarski industriji.
Siyamend Al Barazi iz Nemške agencije za surovine (Dera) je za nemški javni radio Deutschlandradio dejal, da je ena od rešitev prevelike odvisnosti od Rusije ponovna oživitev rudarskega sektorja v Evropi.
Odpori proti oživitvi rudarjenja
"Vendar se je izkazalo, da je to v mnogo primerih težko. Vedno je: ne na mojem dvorišču. Ljudje nočejo rudarjenja na svojem pragu, čeprav imamo zdaj standarde v Evropi, ki dejansko omogočajo rudarjenje pod okolju najbolj prijaznimi mogočimi pogoji," še pravi Al Barazi.
Padanje cen kovin
Seveda pa ima vsaka palica dva konca. Če se bo svetovno gospodarstvo zaradi vojne v Ukrajini zelo skrčilo, bo to vplivalo tudi na rusko prodajo kovin. Čim bolj se bodo gospodarstva krčila, tem manj kovin bodo potrebovala, zato bo njihova cena predvidoma padala. Že zdaj na cene kovin vpliva stroga politika Kitajske do širjenja covid-19, zaradi česar njeno gospodarstvo ne dela na polno in zato ne potrebuje toliko kovin.
Cene kovin, ki jih potrebujejo v gospodarstvu, so bile tako maja letos po pisanju borzne spletne strani nemškega tednika Focus nižje od cen pred ruskim napadom na Ukrajino. To poleg že omenjenega paladija velja tudi za platino, aluminij, baker, nikelj in cink. Rusija je tudi velika izvoznica lesa, katerega cena je bila sredi maja v primerjavi s ceno pred vojno za skoraj 37 odstotkov nižja.
43