Kaj pomeni nenaden preobrat ECB v pogajanjih z Grčijo (video)

S to nenadno odločitvijo je Evropska centralna banka (ECB) na grško centralno banko prevalila veliko breme financiranja grških bank. V prihajajočih tednih in mesecih bo namreč grška centralna banka morala zagotoviti na desetine milijard evrov svežega denarja, tveganje pa prevzeti nase, piše hrvaški spletni portal Index.

V primeru neuspešnega dogovora nove Ciprasove vlade z upniki bodo grške banke tako ostale brez pomembnega vira svežega denarja in na ta način finančno izolirale Grčijo. Na grškem finančnem ministrstvu sicer zatrjujejo, da finančni sektor ohranja ustrezno raven kapitala in je polno zaščiten. Na voljo jim ostajajo tudi drugi kanali, zatrjujejo.

Donosnost na obveznice poskočila nad deset odstotkov A ne glede na grški optimizem se je odločitev že odrazila v padcu tečaja evra glede na dolar in vznemirila finančne trge. Zahtevana donosnost na grške desetletne obveznice je danes na sekundarnem trgu poskočila in presegla mejo desetih odstotkov. To je občutno nad magično mejo sedmih odstotkov, ki državam še omogoča vzdržno zadolževanje. Prav tako je osrednji indeks na borzi v Atenah po odprtju zgrmel za skoraj deset odstotkov, a se pozneje le nekoliko dvignil.

Grčija je bila še do včeraj izjema Ukrep, ki bo začel veljati prihodnjo sredo, je v skladu z obstoječimi pravili evrskega območja. Glede na to, da so grške obveznice ocenjene kot ničvredne, se jih po pravilih ECB ne sme uporabljati kot zavarovanje za posojila pri tej instituciji. A ker je Grčija v slabem gospodarskem položaju, so ji dovolili izjemo, dokler bi izvajala pogoje iz rešilnega paketa, dogovorjenega s trojko – ECB, Evropsko komisijo in Mednarodnim denarnim skladom – s katero je nova grška vlada že prejšnji teden prekinila sodelovanje. V ECB menijo, da trenutno ni mogoče predvideti, ali bodo pogajanja nove grške vlade z mednarodnimi upniki glede dolga uspešna.

Po dogovoru sledil hladen tuš Nepričakovana odločitev je odjeknila le nekaj ur po včerajšnjem sestanku grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa s predsednikom ECB Mariom Draghijem. Varufakis je namreč po srečanju sporočil, da bo ECB naredila vse potrebno za pomoč svojim članicam, ki so v podobnem položaju kot Grčija. Hkrati je priznal, da je Grčija bankrotirana država.

Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Odločitev ECB, za katero je bila potrebna podpora večine guvernerjev centralnih bank evrskega območja, kaže, da so načrti nove grške vlade glede reševanja dolgov presenetili tudi druge članice evroobmočja, ne samo ECB.

Tudi izplačevanje varčevalnih vlog ogroža monetarni sistem Grške banke so se tako znašle v težkem položaju. Dve od njih sta morali po zmagi Sirize na parlamentarnih volitvah svojim varčevalcem izplačati precejšnjo vsoto depozitov. Ker nista bili likvidni, sta morali poseči po hitrem zadolževanju pri grški centralni banki. Grčija bi se tako lahko brez podpore upnikov in ECB znašla v težki finančni situaciji.

Zaradi visokih stroškov zadolževanja nima dostopa do finančnih virov, vsako leto pa mora upnikom vrniti okoli deset milijard evrov dolga. Grčija je namreč od leta 2010 od evropskih posojilodajalcev prejela okoli 240 milijard evrov pomoči, zasebni upniki so ji odpisali 107 milijard evrov dolga. Drugi program pomoči se izteče konec meseca, državi pa že marca grozijo likvidnostne težave, tako da časa za dogovor o nadaljnjem sodelovanju Aten s partnerji v območju evra ni veliko.