Nedelja, 6. 10. 2024, 15.02
1 minuta
Je razkrita velika skrivnost, ki je Donalda in Melanio Trump pripeljala v Belo hišo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,92
Donald Trump je visok moški brez pleše in ne nosi očal. Ima torej vse domnevne predpogoje, da se na ameriških predsedniških volitvah dobro odreže. Enkrat mu je uspelo, drugič spodletelo, kako bo tretjič, bomo videli čez mesec dni.
Ne sme biti ženska, imeti pleše ali nositi očal. To je po ameriških predsedniških volitvah leta 2016 za enega od nemških medijev dejal v Nemčiji živeči Američan. Gre seveda za lastnosti, ki naj bi jih imel ameriških predsedniški kandidat, če želi imeti vsaj teoretične možnosti za preboj v Belo hišo. Številni so prepričani, da ima velik vpliv na izid ameriških predsedniških volitev tudi višina kandidata.
Izjava, da ženska kot predsedniška kandidatka ne more priti v Belo hišo, je bila seveda dana pod vtisom poraza pred volitvami leta 2016 favorizirane Hillary Clinton. Nekdanjo prvo damo je pred osmimi leti premagal newyorški (zdaj pa vse bolj floridski) nepremičninski milijarder Donald Trump.
Hillary je dobila več glasov volivcev kot Trump, a manj elektorjev
A resnici na ljubo je treba povedati, da je demokratka Hillary Clinton izgubila zaradi svojevrstnega ameriškega volilnega sistema na predsedniških volitvah. Če bi sešteli vse glasove zanjo po vseh zveznih državah, jih je imela na ravni vseh ZDA skoraj tri milijone več kot republikanski kandidat.
Toda v ZDA na ameriških predsedniških volitvah ne odloča t. i. popular vote, ampak število elektorjev. In pri tem je bil Trump uspešnejši, zato je tudi postal predsednik ZDA. Zbral jih je 304, Hillary pa samo 227.
Se bo Kamala odrezala bolje od Hillary?
Poleg tega je bila Hillary tudi prva ženska v ameriški zgodovini, ki je dobila predsedniško nominacijo ene od dveh glavnih ameriških strank. Na podlagi enega primera torej ne moremo izpeljati pravila, da ženska ne more zmagati na ameriških predsedniških volitvah.
Hillary Clinton je bila prva ženska v ameriški zgodovini, ki je dobila predsedniško nominacijo ene od dveh največjih ameriških strank. Na volitvah 2016 je dobila največ glasov na vsej zvezni ravni, a je dobila premalo elektorjev, ker jo je v več ključnih zveznih državah premagal Donald Trump.
Letos se bo Trump spet spopadel z žensko, tokrat s Kamalo Harris, prvo žensko na podpredsedniškem položaju v ameriški zgodovini.
Bodo 5. novembra letos odločali lasje?
Pleša naj bi bila tudi ena od lastnosti, ki naj bi oteževala zmago v boju za Belo hiše. Številni ob tem navajajo misel, ki jo je popularizirala ameriška country pevka Dolly Parton: "Višji so lasje, bližje si Bogu."
Ne Trump ne Kamala nimata pleše, čeprav za Trumpa pravijo, da naj bi skrival delno plešavost. Vsekakor pa ima 19 let mlajša demokratska kandidatka lepše, daljše in gostejše lase od Trumpa. Vprašanje pa je seveda, ali bo to usodno vplivalo na izid volitev.
Zadnji plešasti ameriški predsednik je bil Eisenhower
Statistični podatki sicer govorijo, da ameriški volivci od takrat, ko je postala televizija v 60. letih preteklega stoletja vseprisoten medij v ameriških domovih, niso v Belo hišo nikoli izvolili plešastega kandidata.
Republikanec Dwight Eisenhower (na fotografiji), ki je bil predsednik ZDA med januarjem 1953 in januarjem 1961, je bil zadnji ameriški predsednik s plešo. V Beli hiši ga je zamenjal lasati demokrat John F. Kennedy, prvi katolik na čelu ZDA. Ta je premagal republikanca Richarda Nixona. Predsedniške volitve leta 1960 so prve ameriške predsedniške volitve, na katerih je imela velik vpliv na volivce televizija.
Zadnji plešasti ameriški predsednik je bil ameriški vojaški junak iz druge svetovne vojne, general Dwight Eisenhower. Ta je zmagal na volitvah leta 1952 in 1956. Na drugi strani so bili zelo lasati ameriški predsedniki v obdobju televizije John F. Kennedy, Richard Nixon, Ronald Reagan in Bill Clinton.
Zelo malo plešastih moških v Beli hiši
Ameriški medij New Yorker je leta 2018 zapisal, da so bili poleg Eisenhowerja med ameriškimi predsedniki plešasti ali so postajali plešasti samo še John Adams, John Quincy Adams, Martin van Buren in James Garfield. Torej pet predsednikov. Skupaj je bilo do zdaj ameriških predsednikov 45.
Glede na to, da 85 odstotkov moških po 50. letu izgublja lase, je tako malo plešastih ameriških predsednikov osupljiv rekord, je še zapisal New Yorker.
Truman zadnji predsednik ZDA, ki je redno nosil očala
Eden od dejavnikov, ki naj bi preprečeval zmago na ameriških predsedniških volitvah, je tudi nošenje očal. Po nekaterih podatkih naj bi redno nosili očala ameriški predsedniki Theodore Roosevelt (predsednikoval med letoma 1901 in 1909), Woodrow Wilson (1913–1921) in Harry Truman (1945–1953). Truman je torej zadnji ameriški predsednik, ki je redno nosil očala, torej tudi v javnosti.
Demokrat Harry S. Truman je bil zadnji ameriški predsednik, ki je redno nosil očala v javnosti. Na fotografiji ga vidimo na Potsdamski konferenci leta 1945. Levo od njega je sovjetski voditelj Stalin, desno pa britanski premier Winston Churchill. V Beli hiši je bil med letoma 1945 in 1953.
Občasno je nosil očala tudi George Bush starejši (podpredsednik med letoma 1981 in 1989 in predsednik med letoma 1989 in 1993). V ZDA po navedbah spletne strani televizije CNBC očala nosi 61 odstotkov prebivalstva.
Kontaktne leče namesto očal
Kot je leta 2016 za britanski medij Guardian povedala stilska svetovalka Sylvie di Guisto, je večina predsednikov po Trumanu nosila očala v Beli hiši oziroma takrat, ko niso bili v javnosti.
Nekateri so namesto očal uporabljali kontaktne leče, na primer Ronald Reagan (ta jih je uporabljal že v času, ko je bil igralec) in Lyndon B. Johnson (menda prvi predsednik v Beli hiši, ki je nosil kontaktne leče).
So Jeba Busha pokopala očala?
Guardian je članek o nošenju očal napisal, ker so bili v začetku leta 2016 nekateri prepričani, da so očala pokopala republikanskega predsedniškega kandidata Jeba Busha. Ta je zaradi svojega priimka vstopil v republikansko predsedniško tekmo kot velik favorit, a je imel že na prvih strankarskih volitvah klavrn izkupiček.
Pred ameriškimi volitvami leta 2016 so številni pričakovali, da bo republikanski kandidat nekdanji floridski guverner Jeb Bush, sin Georgea Busha starejšega in brat Georga Busha mlajšega. A od poletja 2015 je med republikanci zasijala nova zvezda, newyorški milijarder Donald Trump, ki je grajal Jebovega brata in očeta ter obljubljal zid na meji z Mehiko. Po slabih uvrstitvah na republikanskih primarnih volitvah je 20. februarja 2016, po zgolj četrtem mestu na primarnih volitvah v Južni Karolini, izstopil iz tekme. Pred volitvami v Južni Karolini je začel namesto očal nositi kontaktne leče. Ni pomagalo.
Zato se je odločil, da namesto očal začne uporabljati kontaktne leče. Njegov tekmec Donald Trump je hitro ošvrknil Jeba Busha, potem ko je ta odložil očala: "Želi biti videti kul, a je veliko prepozno." Imel je prav, saj je Jeb Bush tudi brez očal pogorel. Slavil je Trump, ki se je pomeril s Hillary Clinton, ki je v volilni kampanji namesto očal nosila kontaktne leče.
Američani nočejo knjižnega molja za predsednika?
Mimogrede, Guardian je enega od mednaslovov v članku o Jebu Bushu in njegovih težavah z očali naslovil: "So očala tako nezaželena, da bi lahko pomenila politično smrt?" Zanimivo je, da je pred leti neka nemška znanstvena študija trdila, da nošenje očal izboljša možnosti za zmago na volitvah, ker se ljudje, ki nosijo očala, volivcem zdijo inteligentnejši.
Toda Sylvie di Guisto opozarja, da je demokracija neizogibno naklonjena karizmi, ne pa videzu inteligence in knjižnega molja. "Nošenje očal je naš instrument, s katerim naredimo, da so ljudje videti pametnejši. V tej kampanji pa znanje ni v središču pozornosti," je poudarjala pred predsedniškimi volitvami leta 2016.
Prednost visokih predsedniških kandidatov
Statistični podatki tudi kažejo, da so na ameriških predsedniških volitvah v prednosti višji kandidati. Po podatkih New York Timesa iz leta 2015 je od leta 1900 naprej na ameriških predsedniških volitvah višji predsedniški kandidat zmagal 19-krat, nižji pa osemkrat.
Od leta 1990 naprej je na ameriških predsedniških volitvah 20-krat zmagal višji kandidat, devetkrat nižji, dvakrat pa sta bila oba kandidata enake višine. Na volitvah leta 1988 sta se spopadla 188 centimetrov visoki republikanec George Bush starejši (levo) in 173 centimetrov visoki demokrat Michael Dukakis. Zmagal je višji republikanec.
Na dveh volitvah sta bila kandidata enako visoka. Kaj pa volitve po letu 2015? Na volitvah leta 2016 je višji Trump (191 centimetrov) premagal precej nižjo Hillary Clinton (165 centimetrov), a je leta 2020 nižji Biden (182 centimetrov) premagal uradno višjega Trumpa. Letos je Trumpova protikandidatka 164 centimetrov visoka Kamala Harris.
Najvišji ameriški predsednik je bil Lincoln
Po podatkih, objavljenih na spletni strani statista.com, je povprečna višina dosedanjih ameriških predsednikov 180 centimetrov (leta 2020 so bili ameriški moški v povprečju veliki 175 centimetrov). Najvišji je bil Abraham Lincoln (193 centrimetrov), najmanjši pa James Madison, ki je bil predsednik na začetku 19. stoletja (163 centimetrov).
Visoki ameriški predsedniki so bili še Lyndon B. Johnson (192 centimetrov), Trump (191 centimetrov), Thomas Jefferson (189 centimetrov), Bill Clinton, George Bush starejši, Franklin D. Roosevelt, George Washington in Chester A. Arthur (vsi po 188 centimetrov).
Koliko je v resnici visok Trump?
Višina ameriških predsednikov je v centimetre preračunana iz čevljev oziroma palcev. Trump je tako po lastnih besedah velik šest čevljev in tri palce (6’3"). Pri Trumpu je treba poudariti, da številni dvomijo, da je res visok 191 centimetrov, kot sam navaja. Nekateri menijo, da je morda tudi do deset centimetrov nižji.
