Sreda, 16. 11. 2022, 21.55
1 leto, 5 mesecev
Analiza
Je pred vrati recesija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,20
13
Zaradi vojne v Ukrajini in inflacije so se pojavile številne napovedi o recesiji, ki naj bi svet udarile prihodnje leto.
Poleti so bile napovedi številnih gospodarskih analitikov dokaj črnoglede, saj so napovedovali zdrs svetovnega gospodarstva v recesijo v letu 2023. ZDA naj bi padle v recesijo že konec letošnjega zadnjega četrtletja, pozneje pa naj bi sledil preostali svet. Zadnje napovedi so malce bolj optimistične.
Svetovno gospodarstvo je že nekaj let v nemirnih vodah. Vse se je začelo leta 2020, ko je izbruhnila pandemija covid-19. Najprej so v začetku omenjenega leta dobavne verige iz Kitajske v smeri Evrope prekinili strogi kitajski zajezitveni ukrepi, ki so omrtvičili velik del kitajskega izvozno usmerjenega gospodarstva. To so bili še tedni, ko je ves preostali svet mislil, da je covid-19 zgolj nekakšna kitajska posebnost.
Pandemija in vojna v Ukrajini
Nato se je virus razširil po vsem svetu, države pa so se na širitev virusa odzvale z zapiranjem meja ter zapiranjem gospodarstva in javnega življenja (v Evropi je bila redka izjema Švedska). Globalizacija in svetovna trgovina sta se znašli na veliki preizkušnji, težave pa niso bile samo v trgovini med državami, ampak tudi znotraj nacionalnih gospodarstev. Velik šok so zaradi zajezitvenih ukrepov doživele številne gospodarske panoge.
Ko je svet dobil cepivo in se je pandemija začela počasi umirjati, pa je februarja letos svet zatresel ruski napad na Ukrajino. Cene energentov in hrane so strmo poskočile, kar je povzročilo višjo inflacijo. Obenem so se začele vse pogosteje pojavljati tudi črne napovedi o bližajoči se recesiji oziroma gospodarskem krčenju prihodnje leto v ZDA in Evropi.
Napovedi o recesiji
Med bolj črnogledimi je bil na primer julija letos japonski finančni holding Nomura, ki je vodilnim svetovnim gospodarstvom (ZDA, EU, Japonska, Velika Britanija, Južna Koreja in Kanada) napovedal zdrs v recesijo v prihodnjih 12 mesecih. Glavni razlog za recesijo bo po poletni napovedi Nomure stroga politika centralnih bank za zajezitev inflacije.
Zaradi ruskega napada na Ukrajino so poskočile cene energentov in hrane, to pa je vplivalo na inflacijo.
Za ZDA so v Nomuri poleti napovedovali, da bodo v nasprotju z drugimi velikimi svetovnimi gospodarstvi v recesijo zdrsnile že konec tega leta oziroma v zadnjem četrtletju. Ta recesija naj ne bi bila globoka, bo pa precej dolgotrajna, so zatrdili v japonskem finančnem holdingu, saj naj bi trajala kar pet četrtletij zapored.
Ameriško gospodarstvo
Vsaj za zdaj se zdi, da so bile napovedi o zdrsu ZDA v recesijo v zadnjem četrtletju pretirane. Ameriško gospodarstvo je v tretjem letošnjem četrtletju zraslo za 2,6 odstotka (v prvem četrtletju se je ameriški bruto domači proizvod skrčil za 1,6 odstotka, v drugem pa za 0,6 odstotka). Te napovedi so malce odgnale strahove pred tem, da so ZDA, najpomembnejše svetovno gospodarstvo, na robu recesije.
Apokaliptične napovedi dr. Pogube
Bližajoče se gospodarske krize zelo rad napoveduje ameriški ekonomist Nouriel Roubini. Ta ima vzdevek doktor Poguba (dr. Doom), ker je leta 2006 pravilno napovedal svetovno finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008.
V Turčiji rojeni ameriško-iranski ekonomist Nouriel Roubini je zelo črnogled glede gospodarske rasti v prihodnosti.
Zato ne preseneča, da številni z zanimanjem spremljajo, kakšne napovedi za prihodnost daje Roubini. Pretekli mesec je izdal knjigo s svarilnim naslovom Megathreats (Mega grožnje), med pa drugim napoveduje, da bo v tem ali prihodnjem desetletju "mati vseh finančnih kriz" izbrisala bogastvo po vsem svetu. "Mater vseh finančnih kriz" naj bi sprožili visoki dolgovi in naraščajoče obrestne mere.
Roubinijeve neuresničene napovedi
A kot piše nemški medij Focus, vlagatelji vseh Roubinijevih napovedi ne bi smeli jemati resno. Roubini je namreč napovedoval številne katastrofe, ki pa se niso nikoli uresničile. V obdobju gospodarske rasti od leta 2009 je večkrat napovedoval podobne apokaliptične krize kot zdaj.
Kritiki mu očitajo, da tako redno napoveduje krize, da ni presenetljivo, če se vsake toliko časa kakšna zares zgodi. Poleg tega so njegove napovedi tako nejasne, da lahko vedno trdi, da je predvidel točno takšen razvoj dogodkov, še piše Focus.
Napovedi GZS za prihodnje leto
Glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc
O tem, kakšne so napovedi za svetovno, evropsko in svetovno gospodarstvo, smo povprašali tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS). Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS, je zapisal, da za svet v prihodnjem letu po osrednjem scenariju pričakujejo dvoodstotno realno rast, za območje evra pa okoli 0,3-odstotno. Sloveniji napovedujejo realno 1,1-odstotno rast.
"Visoke cene energentov in hrane bodo še vedno ključen izziv za gospodarsko rast. Države s številnimi ukrepi blažijo te učinke, vendar s tem tudi ohranjajo moč povpraševanja (po energentih)," pojasnjuje Ivanc in dodaja: "Ob tako visoki stopnji zaposlenosti lahko politike spodbujanja potrošnje povečujejo inflacijske pritiske, kar bo vplivalo na zviševanje tržnih obrestnih mer in prelivanje inflacije v stroške dela. Zaradi tega morajo države uporabiti skrbno oblikovane začasne ukrepe, ki inflacijskih tveganj ne povečujejo."
Na vprašanje, kaj bi morala storiti Slovenija in slovensko gospodarstvo v primeru svetovne recesije, pa Ivanc odgovarja: "Glede na našo majhnost je naš vpliv na svet omejen. Pomembno je tudi, ali recesijo spremlja znižanje števila delovnih mest. V tem primeru je smiselno, da država uveljavi ukrepe za ščitenje delovnih mest in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva."
Slovenski ekonomist Anže Burger pojasnjuje, da bo na slovensko gospodarsko rast v prihodnosti vplivalo več dejavnikov.
Slovenski ekonomist Anže Burger pravi, da se bomo letos recesiji izognili, da pa bo prihodnje leto v Sloveniji zelo nizka rast in bo vprašanje, ali bo dosegla odstotek. Vse bo po njegovem mnenju odvisno od treh dejavnikov. Prvi dejavnik so gospodarska gibanja v naših največjih partnericah. Drugi dejavnik je višina kitajske gospodarske rasti oziroma ali bo Kitajska vztrajala pri politiki ničelnega covida. Tretji dejavnik pa je vprašanje, kaj se bo dogajala v zvezi z vojno v Ukrajini in ali se bodo razmere na energetskih trgih čez zimo zaostrovale.
Glede ZDA, kjer se je v prvem in drugem letošnjem četrtletju gospodarstvo skrčilo, pa tega kljub temu ne štejejo za recesijo, Burger pravi, da so spremenili definicijo recesije. Včasih sta bila namreč dva zaporedna četrtletna upada gospodarske rasti vedno zaznamovana s povečanjem brezposelnosti in upadom industrijske proizvodnje. Zdaj pa to ni več povezano, zato so spremenili definicijo, saj gledajo na več dejavnikov.
Glede podatka, da so imele ZDA v tretjem letošnjem četrtletju znova gospodarsko rast in so zato bolj optimistični, Burger pravi, da so ZDA v relativno boljšem položaju, ker so bolj odmaknjene od zadnjih dogajanj in imajo koristi od izvoza zemeljskega plina. Prav tako imajo velik pritok kapitala v državo, ker so ZDA relativno najvarnejša država z največjimi možnostmi za gospodarsko rast. Tudi dolar je močan, posledično pa je večja tudi njihova kupna moč. "So bolj robustni kot v EU," še pravi Burger.
13