Torek, 24. 10. 2017, 4.48
7 let
Je po padcu prestolnice zla pošast že premagana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Zloglasna Islamska država je po padcu svojega največjega mesta, Mosula, izgubila tudi samooklicano prestolnico Raka. A to še ni konec Islamske države.
Islamska država, ki je na vrhuncu svoje moči obsegala velik del Iraka in Sirije, se v zadnjem času vse bolj krči. Padec sirskega mesta Raka, ki je veljala za prestolnico samooklicanega kalifata, ima tudi simbolni pomen.
- Spoznajte skrivnostno žensko, ki je porazila Islamsko državo
- To je prestolnica zla
- To je država, ki se pripravlja na konec sveta
Islamska država še ni premagana
A kot svari britanski časnik The Telegraph Islamska država še zdaleč ni premagana. Bolj ko bo izgubljala svojo ozemlje, bolj se bo skušala preoblikovati v teroristično organizacijo, ki bo s pomočjo radikaliziranih muslimanov grozila s terorističnimi napadi tako na Bližnjem vzhodu kot na Zahodu. Pri tem ne smemo pozabiti, da so se številni pripadniki Islamske države iz zahodne Evrope in Balkana že vrnili z bližnjevzhodnih bojišč ali pa se še bodo.
Poleg tega se bo Islamska država skušala v Siriji in Iraku preoblikovati v gverilsko vojsko, ki bo delovala na območjih, kjer živijo suniti, nezadovoljni s šiitsko vlado v Bagdadu in alavitsko v Damasku.
Poglejmo, kako je nastala in se širila Islamska država
Vzpon Islamske države, katere korenine segajo v leto 1999, je v veliki meri posledica polovičarske ameriške politike. Prva napaka je bila napad na Irak leta 2003 v času ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, še večja napaka pa odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame, da ameriški vojaki zapustijo Irak.
Islamska država se je razmahnila v času, ko je ZDA vodil Barack Obama.
Po odhodu ameriških vojakov leta 2012 je prazen prostor izkoristila prav Islamska država in se razširila po skoraj vsem Iraku, kjer večino prebivalcev predstavljajo suniti. Podobno polovičarsko politiko je Zahod vodil tudi do Libije, kjer je naprej upornikom pomagal strmoglaviti diktatorja Moamerja Gadafija, nato pa dvignil roke nad Libijo, ki se je pogreznila v brezvladje.
Abu Bakr Al Bagdadi
Vodja Islamske države je iraški klerik Abu Bakr Al Bagdadi. Ta se je junija 2014 razglasil za kalifa, to je voditelja vseh sunitskih muslimanov na svetu. Islamska država je sicer znana tudi kot Islamska država Iraka in Sirije (kratica ISIS). Arabci uporabljajo kratico Daesh (Daeš).
Spodletela arabska pomlad
Drugi pogoj za vzpon Islamske države je bila spodletela arabska pomlad, ki se je začela konec leta 2010 v Tuniziji. Če odštejemo Tunizijo, se je arabska pomlad oziroma upor proti arabskim samodržcem vsepovsod izkazala za zgrešeni projekt, ki je več ali manj koristil le islamskim skrajnežem.
Tako se je tudi v Siriji upor proti Bašarju Al Asadu, ki se je začel leta 2011, sprevrgel v dolgotrajno in krvavo državljansko vojno med privrženci sirskega predsednika (pripadniki vladajoče manjšine alavitov, libanonska šiitska militantna organizacija Hezbolah, Iran in Rusija) in uporniki iz vrst sunitske manjšine.
Pripadnik Islamske države.
Med sirskimi uporniki so prevlado dobili islamski skrajneži, še zlasti tisti iz vrst Islamske države. Sirske upornike so denarno in z orožjem podpirale bogate zalivske države (Savdska Arabija in Katar), Islamski državi je ob strani dolgo stala tudi Turčija.
Barbarski zločini islamistov
Šele brutalni zločini (spolno suženjstvo nemuslimank, obglavljanja, zažiganja živih ljudi, metanja ljudi s stavb …), ki jih je Islamska država objavljala na medmrežju, so Zahod opozorili na to, kakšno nevarnost predstavlja Islamska država.
Islamski skrajnež Abdelhamid Abaaoud je značilen predstavnik generacije džihad. V Belgiji rojeni Maročan se je navdušil nad islamizmom in odšel v Sirijo, kjer se je boril na strani Islamske države. Vrnil se je v Evropo in novembra 2015 organiziral pariške napade.
Radikalizem Islamske države je v Sirijo in Irak privabil tudi številne mlade muslimane iz zahodnih velemest in Balkana. Šlo je za pripadnike muslimanske generacije, ki je dobila ime generacija džihad ali generacija Alah.
Stalingrad Islamske države
Jeseni 2014 je bila pozornost svetovne javnosti usmerjena v Kobane, mesto na severu Sirije, ki so ga pred pripadniki Islamske države branili kurdski borci.
V bitki za mesto Kobane so kurdski borci z letalsko pomočjo ZDA zaustavili osvajalni džihad Islamske države.
Bitka za Kobane je bil nekakšen sirski Stalingrad. Obramba mesta pred islamisti je bil simbolni in dejanski preobrat. Džihad Islamske države je bil ustavljen in namesto osvajanja in širjenja ozemlja se je začel boj islamistov za preživetje njihovega kalifata.
Borce proti Islamski državi, zlasti kurdske pešmerge v Iraku, so od druge polovice leta 2014 začele podpirati tudi ZDA (pomoč s hrano, orožjem, letalski napadi, uporaba specialnih enot).
Pariški pokoli
Islamska država je po zaustaviti džihada na Bližnjem vzhodu del boja prenesla tudi na Zahod. Pripadniki Islamske države, nekateri med njimi so tudi izkoristili zmedo in nenadzor državnih mej ob begunsko-migrantskem valu jeseni 2015, so tako izvedli krvave pariške napade 13. novembra 2015.
Napadi islamski skrajnežev, ki so se med drugim sklicevali na teroristično organizacijo Al Kaida, so Evropo pretresali že leta, a vzpon Islamske države je teroristične napade okrepil. Najhujši do zdaj je bil 13. novembra 2015 v Parizu.
V naslednjih mesecih so sledili novi napadi v Franciji in številnih drugih zahodnih državah. Pri tem v večini ni šlo za napade, ki bi jih neposredno organizirala Islamska država, ampak so se islamski skrajneži ali skupine islamskih skrajnežev v zahodnih državah odzvali na pozive Islamske države, naj se borijo proti "nevernikom".
Val terorističnih napadov
Marca 2016 so islamisti izvedli samomorilske napade na letališču v Bruslju, poleti 2016 je smrt s tovornjakom sejal islamski skrajnež v Nici, decembra istega leta na božičnem sejmu v Berlinu. Islamski skrajneži so med drugim izvedli napade v Manchestru, Londonu, San Bernardinu, Orlandu na Floridi, nedavno v Barceloni …
Putin dokončno nagne tehtnico v koristi Al Asadu
Širjenje Islamske države so tako v Siriji kot Iraku predvsem kurdski zaustavili borci oziroma kurdske pešmerge. Tehtnico moči v Siriji je v korist Al Asadu odločilno nagnil ruski predsednik Vladimir Putin.
Putinova Rusija je vedno stala ob strani Bašarju Al Asadu, jeseni 2015 pa je tudi vojaško posredovala v Siriji.
Putin postane gospodar vojne v Siriji
Septembra 2015 je Rusija neposredno, na povabilo sirske vlade, vojaško posredovala v Siriji z letalskimi napadi na cilje sirskih upornikov (Islamska države, Al Nusra, Džaiš Al Fatah …) in akcijami ruskih specialnih enot. Pri tem je Putin zmešal štrene Erdoganovi Turčiji, kar je pokazala turška sestrelitev ruskega letala novembra 2015. Odnosi med državama so se za nekaj časa precej zaostrili.
Iraški vojak v osvobojenem in močno porušenem Mosulu.
V Iraku so po uspehih kurdskih pešmerg v boj proti Islamski državi odločneje stopile tudi šiitske milice in iraška vojska, ki ju podpira sosednji Iran. Ta država je začela iraški vojski vojaško pomagati že leta 2014. Iraške sile so velik uspeh dosegle julija letos, ko so zavzele milijonski Mosul, največje mesto v rokah Islamske države.
