Izrael je obeležil dan spomina na holokavst, ki so ga letos v velik meri zasenčile protiizraelske izjave iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada na konferenci ZN o rasizmu v Ženevi.
Po vsej državi so se za dve minuti oglasile sirene, s čimer so se spomnili na šest milijonov v času nacizma umorjenih Judov.
Ob 10. uri se je ustavil promet
Ob 10. uri se je ustavil promet, Izraelci pa so se ustavili in prekinili delo. Osrednja slovesnost je že v ponedeljek zvečer potekala v spominskem obeležju za žrtve holokavsta Jad Vašem, med njo pa je izraelski predsednik Šimon Peres posvaril pred vsakršno obliko zanikanja ali omilitve milijonskega umora Judov. V Izraelu še vedno živi okoli 240.000 preživelih holokavsta.
Rivlin v pismu Ahmadinedžada primerjal s Hitlerjem
Predsednik izraelskega parlamenta Reuven Rivlin pa je ob današnjem dnevu poslal pismo poslancem po vsem svetu, v katerem je iranskega predsednika primerjal z Adolfom Hitlerjem. Svet je na konferenci ZN o rasizmu doživel vrnitev Hitlerja, le da je tokrat nosil brado in govoril farsi, je zapisal Rivlin in poslance po vsem svetu pozval, naj se učijo iz preteklosti, da se v letu 2009 ne bo ponovila zgodovina iz leta 1939.
Slovesnost v taborišču Auschwitz-Birkenau
Tudi namestnik izraelskega premiera Silvan Šalom je Iran primerjal z nacistično Nemčijo. Primerjavo je Šalom podal na kraju, kjer je nekdaj stalo nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau, kjer je zatem potekal t. i. pohod živih, s katerim se je več tisoč mladih Izraelcev poklonilo več kot milijonu umrlih Judov v tem taborišču. Na pohodu so sodelovali tudi šolarji in študentje iz Poljske, Nemčije in drugih držav. Pohod poteka vsako leto od leta 1988.
V Nemčiji bodo izkopali trupla Judov iz množičnega grobišča
V Nemčiji pa se bodo v sredo začela izkopavanja na domnevnem množičnem grobišču, v katerem naj bi bila trupla 753 Judov, ki so jih nacistične sile SS ubile v zadnjih tednih druge svetovne vojne. Množično grobišče v zvezni deželi Brandenburg naj bi bilo največje grobišče zunaj nacističnih koncentracijskih taborišč v Nemčiji.
Žrtve naj bi bile iz Poljske in Ukrajine
Žrtve, večina naj bi jih bila iz Poljske in Ukrajine, so bili zaporniki v prisilnem delovnem taborišču Lieberose južno od Berlina, ki je bilo podružnica koncentracijskega taborišča Sachsenhausen severno od prestolnice. Sile SS so jih postrelile 2. februarja 1945, ker so bili preveč izčrpani ali bolni, da bi se lahko podali na beg pred bližajočo se sovjetsko armado. Pobijanje tolikšnega števila ljudi je trajalo več ur. Naslednji dan so pripadniki SS pobili še 589 ljudi, večinoma s strelom iz pištole v zatilje.
Vzhodnonemške oblasti niso imele interesa, da bi odkrili trupla
Ostanke drugega pokola so po naključju odkrili leta 1958 in leta 1971 v gramozni jami pri Staakowu približno osem kilometrov od Lieberoseja. Takratne vzhodnonemške oblasti niso kazale velikega interesa, da bi odkrili tudi ostala trupla. Iskanje se je začelo šele po padcu berlinskega zidu pred 20 leti.
Po koncu izkopavanj bodo postavili spominsko obeležje
Preiskovalci so od sredine 90. letih prejšnjega stoletja do leta 2004 pregledali okrog 20 lokacij, preden se je preiskava osredotočila na lokacijo, kjer se bodo ta teden začela izkopavanja. Lastnika zemljišča so uspeli prepričati šele lani. Začetek izkopavanja sovpada s 64. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Sachsenhausen. Po zaključku del, ki naj bi trajala tri tedne, bodo na kraju postavili spominsko obeležje.